Kazalo
19 odnosi: Algebrska krivulja, Daljica, Epicikloida, Grščina, Grki, Konhoida, Kot, Krivulja, Krog, Matematika, Pascalov polž, Polarni koordinatni sistem, Premica, Ravnina, Srčnica, Točka, Tretjinjenje kota, 210 pr. n. št., 280 pr. n. št..
- Grki v 3. stoletju pr. n. št.
- Rojeni v 280. letih pr. n. št.
- Starogrški matematiki
- Umrli v 210. letih pr. n. št.
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Nikomed in Algebrska krivulja
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Nikomed in Daljica
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Nikomed in Epicikloida
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Nikomed in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Nikomed in Grki
Konhoida
premice.Stalna točka ''O'' je označena rdeče, premica je prikazana s črno barvo, vsak par obarvanih krivulj je za dolžino ''d'' oddaljen od presečišča premice s premico, ki jo dela daljica skozi ''O'' makes. V primeru modre krivulje, je ''d'' večji kot je razdalja točke ''O'' od premice, zaradi tega se zgornja modra krivulja ukrivi nazaj preko same sebe.
Poglej Nikomed in Konhoida
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Nikomed in Kot
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Nikomed in Krivulja
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Nikomed in Krog
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Nikomed in Matematika
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Nikomed in Pascalov polž
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Nikomed in Polarni koordinatni sistem
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Nikomed in Premica
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Nikomed in Ravnina
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Nikomed in Srčnica
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Nikomed in Točka
Tretjinjenje kota
Tretjínjenje kóta (tudi trisékcija kóta) je znana konstrukcijska naloga iz klasične geometrije.
Poglej Nikomed in Tretjinjenje kota
210 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. 190. pr. n. št.
Poglej Nikomed in 210 pr. n. št.
280 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.
Poglej Nikomed in 280 pr. n. št.
Glej tudi
Grki v 3. stoletju pr. n. št.
Rojeni v 280. letih pr. n. št.
Starogrški matematiki
Umrli v 210. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Nikomedes.