Kazalo
30 odnosi: Aleksandrija, Aleksandrijska knjižnica, Almagest, Apolonij, Arithmetica, Asteroid, Astrolab, Astronomija, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Diofant, Egipt, Filozofija, Grki, Krščanstvo, Matematika, Muza, Muzej, Patriarh, Poganstvo, Politika, Ptolemaj, Suda, Tempelj, Teodozij I., Teon II., Znanost, 238 Hipatija, 370, 415.
- Grki v 5. stoletju
- Matematičarke
- Rojeni v 4. stoletju
- Umrli leta 415
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Hipatija in Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Hipatija in Aleksandrijska knjižnica
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Hipatija in Almagest
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Hipatija in Apolonij
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Poglej Hipatija in Arithmetica
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Hipatija in Asteroid
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Hipatija in Astrolab
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Hipatija in Astronomija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Hipatija in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Hipatija in Cezar (naslov)
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Hipatija in Diofant
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Hipatija in Egipt
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Hipatija in Filozofija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Hipatija in Grki
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Hipatija in Krščanstvo
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Hipatija in Matematika
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Hipatija in Muza
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Hipatija in Muzej
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Hipatija in Patriarh
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Hipatija in Poganstvo
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Hipatija in Politika
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Hipatija in Ptolemaj
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Hipatija in Suda
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Hipatija in Tempelj
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Hipatija in Teodozij I.
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Hipatija in Teon II.
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Hipatija in Znanost
238 Hipatija
238 Hipatija (mednarodno ime 238 Hypatia, starogrško: Ipatía) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Hipatija in 238 Hipatija
370
370 (CCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hipatija in 370
415
415 (CDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hipatija in 415