OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 815 odnosi: Abelova nagrada, Abraham Hija, Abraham Samojlovič Bezikovič, Absolutna vrednost, Abu Nasr Mansur, Abul Vefa, Adolf Hurwitz, Adrien-Marie Legendre, Aflah, Akademgorodok, Aksiom, Aktuar, Akustika, Al Hvarizmi, Al-Bagdadi, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Farabi, Al-Fazari, Al-Kindi, Al-Majriti, Al-Uklidisi, Al-Zarkali, Alan Baker, Alan Harvey Guth, Albatani, Albert Einstein, Albert Thoralf Skolem, Aleksander Danilovič Aleksandrov, Aleksander Iljič Ahiezer, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksandrijska knjižnica, Alexander Wilson (matematik), Alexis Claude Clairaut, Alfa, Algoritem, Alhacen, Alikvotni toni, Alikvotno zaporedje, Alojzij Vadnal, Alonzo Church, Amr-al-Karmani, Ana Komnena, Analitično nadaljevanje, Analogija, Anders Johan Lexell, André-Marie Ampère, Andrej Andrejevič Bolibruh, Andrej Kobav, Andrew John Wiles, ... Razširi indeks (765 več) » « Shrink indeks

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Poglej Matematika in Abelova nagrada

Abraham Hija

‎ Abraham bar Hija ben ha-Nasi Savasorda (Hiyya, Chija) (ha Nasi, Ha-Nasi) (latinsko Abraham Judaeus), špansko-judovski astronom, matematik, astrolog in filozof, * okoli 1070, Soria ob Dueru ali Barcelona, Španija, † okoli 1136, verjetno Barcelona ali Provansa, Francija.

Poglej Matematika in Abraham Hija

Abraham Samojlovič Bezikovič

Abraham Samojlovič Bezikovič, ruski matematik, * 24. januar 1891, Berdjansk ob Azovskem morju, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 2. november 1970, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Matematika in Abraham Samojlovič Bezikovič

Absolutna vrednost

realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.

Poglej Matematika in Absolutna vrednost

Abu Nasr Mansur

Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.

Poglej Matematika in Abu Nasr Mansur

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Matematika in Abul Vefa

Adolf Hurwitz

Adolf Hurwitz, nemški matematik, * 26. marec 1859, Hildesheim, Hannover, Nemčija, † 18. november 1919, Zürich, Švica.

Poglej Matematika in Adolf Hurwitz

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Poglej Matematika in Adrien-Marie Legendre

Aflah

Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.

Poglej Matematika in Aflah

Akademgorodok

Akademgorodok iz zraka Akademgorodok je bilo univerzitetno mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 1958 v času Sovjetske zveze.

Poglej Matematika in Akademgorodok

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Matematika in Aksiom

Aktuar

Aktuar (latinsko actuarius) je bil v srednjem veku pisarniški uradnik oz.

Poglej Matematika in Aktuar

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Poglej Matematika in Akustika

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Matematika in Al Hvarizmi

Al-Bagdadi

Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.

Poglej Matematika in Al-Bagdadi

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Matematika in Al-Biruni

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Matematika in Al-Bitrudži

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Poglej Matematika in Al-Farabi

Al-Fazari

Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.

Poglej Matematika in Al-Fazari

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Matematika in Al-Kindi

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Poglej Matematika in Al-Majriti

Al-Uklidisi

Abu'l Hasan Ahmad ibn Ibrahim al-Uklidisi, arabski matematik, * okoli 920, verjetno Damask, Sirija, † okoli 990, verjetno Damask.

Poglej Matematika in Al-Uklidisi

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Matematika in Al-Zarkali

Alan Baker

Alan Baker, FRS, angleški matematik, * 19. avgust 1939, London, Anglija, † 4. februar 2018, Cambridge, Anglija.

Poglej Matematika in Alan Baker

Alan Harvey Guth

Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Alan Harvey Guth

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Matematika in Albatani

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Albert Einstein

Albert Thoralf Skolem

‎Albert Thoralf Skolem, norveški matematik, logik in filozof, * 23. maj 1887, Sandsvaer, Buskerud, Norveška, † 23. marec 1963, Oslo, Norveška.

Poglej Matematika in Albert Thoralf Skolem

Aleksander Danilovič Aleksandrov

Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik, fizik, filozof in alpinist, * 4. avgust 1912, Volin, Rjazanska gubernija, (Ruski imperij) (sedaj Rusija), † 27. julij 1999, Moskva, Rusija.

Poglej Matematika in Aleksander Danilovič Aleksandrov

Aleksander Iljič Ahiezer

Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.

Poglej Matematika in Aleksander Iljič Ahiezer

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Matematika in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Poglej Matematika in Aleksandrijska knjižnica

Alexander Wilson (matematik)

Alexander Wilson, škotski matematik, * 1714, St Andrews, grofija Fife, Škotska, † 18. oktober 1786, Edinburgh, Škotska.

Poglej Matematika in Alexander Wilson (matematik)

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Matematika in Alexis Claude Clairaut

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej Matematika in Alfa

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Matematika in Algoritem

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Matematika in Alhacen

Alikvotni toni

Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.

Poglej Matematika in Alikvotni toni

Alikvotno zaporedje

Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.

Poglej Matematika in Alikvotno zaporedje

Alojzij Vadnal

Alojzij Vadnal, slovenski matematik, * 19. november 1910, Divača, † 25. januar 1987, Ljubljana.

Poglej Matematika in Alojzij Vadnal

Alonzo Church

Alonzo Church, ameriški matematik in logik, * 14. junij 1903, Washington, ZDA, † 11. avgust 1995, Hudson, Summit County, Ohio, ZDA.

Poglej Matematika in Alonzo Church

Amr-al-Karmani

‎ Abu-al-Hakam 'Amr-al-Karmani (tudi al-Kirmani), španski astronom, filozof, matematik in učenjak, * 970, Kordoba, Španija, † 1066, Saragosa, Španija.

Poglej Matematika in Amr-al-Karmani

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Matematika in Ana Komnena

Analitično nadaljevanje

naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.

Poglej Matematika in Analitično nadaljevanje

Analogija

Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).

Poglej Matematika in Analogija

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Anders Johan Lexell

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Poglej Matematika in André-Marie Ampère

Andrej Andrejevič Bolibruh

Andrej Andrejevič Bolibruh (rusko Андрей Андреевич Болибрух), ruski matematik, * 30. januar 1950, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 11. november 2003, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Andrej Andrejevič Bolibruh

Andrej Kobav

Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.

Poglej Matematika in Andrej Kobav

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Poglej Matematika in Andrew John Wiles

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Matematika in Antična Grčija

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Matematika in Antika

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Matematika in Apolonij

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Matematika in Arabščina

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Matematika in Arabci

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Matematika in Arat

Argument

Argumènt ima več pomenov.

Poglej Matematika in Argument

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Matematika in Arhimed

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.

Poglej Matematika in Arhimedov aksiom

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Poglej Matematika in Arhit

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Matematika in Aristarh

Aristej

Aristej Starejši (Arístaios hó Presbíteros), starogrški matematik, * okoli 390 pr. n. št. † okoli 320 pr. n. št. Živel je okoli 340 pr. n. št. Bil je starejši Evklidov sodobnik.

Poglej Matematika in Aristej

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Matematika in Arthur Cayley

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Matematika in Arthur Stanley Eddington

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Matematika in Aryabhata I.

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Matematika in Astronomija

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Matematika in August Ferdinand Möbius

Augustus De Morgan

Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.

Poglej Matematika in Augustus De Morgan

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Matematika in Avstrija

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Matematika in Avtolik

Avtomorfno število

Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število k, katerega kvadrat (oziroma nk2) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo.

Poglej Matematika in Avtomorfno število

Šahovski računalniški programi

Razvoj šahovskih računalniških programov od mehanskih do aktualnih.

Poglej Matematika in Šahovski računalniški programi

Šestkotniško število

Šestkótniško števílo ali šesterokótniško števílo ali je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki ga lahko razmestimo v obliko pravilnega šestkotnika.

Poglej Matematika in Šestkotniško število

Šnireljmanova gostota

Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.

Poglej Matematika in Šnireljmanova gostota

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.

Poglej Matematika in Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Matematika in Število

Število praštevil

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.

Poglej Matematika in Število praštevil

Števka

hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.

Poglej Matematika in Števka

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Matematika in Železova litina

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Matematika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Čin Džjušao

Čin Džjušao (kitajsko 秦九韶, pinjin Qín Jiǔsháo; Wade-Giles: Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik, * 1202, Dzijang, provinca Sečuan, Kitajska † 1261, Meidžou, provinca Guangdong.

Poglej Matematika in Čin Džjušao

Člen

Člén (tudi člèn) je del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka plus ali minus.

Poglej Matematika in Člen

Človeški možgani

Možgani so del osrednjega živčnega sistema.

Poglej Matematika in Človeški možgani

Čudežni otrok

Čúdežni otròk je prezgodaj zrel otrok, ki je že v zelo zgodnji starosti posebej nadarjen na določenem področju.

Poglej Matematika in Čudežni otrok

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Poglej Matematika in Édouard Albert Roche

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Poglej Matematika in Étienne Louis Malus

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Matematika in Évariste Galois

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Poglej Matematika in Balistika

Baza

Baza ima, odvisno od konteksta, več različnih pomenov.

Poglej Matematika in Baza

Baza (linearna algebra)

Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.

Poglej Matematika in Baza (linearna algebra)

Bézierova krivulja

Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.

Poglej Matematika in Bézierova krivulja

Benjamin Banneker

Benjamin Banneker, afriško-ameriški astronom, matematik, geodet, urar, izumitelj, pisatelj, založnik in kmet, * 9. november 1731, Ellicott's Mills, Baltimorsko okrožje, Maryland, ZDA, † 9. oktober 1806, Baltimore.

Poglej Matematika in Benjamin Banneker

Benoît Mandelbrot

Benoît B. Mandelbrot, francosko-ameriški matematik poljskega rodu, * 20. november 1924, Varšava, Poljska, † 14. oktober 2010, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Matematika in Benoît Mandelbrot

Benoit Paul Émile Clapeyron

Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.

Poglej Matematika in Benoit Paul Émile Clapeyron

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Poglej Matematika in Bernhard Riemann

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Matematika in Bhaskara

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Poglej Matematika in Bijektivna preslikava

Binom

Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).

Poglej Matematika in Binom

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej Matematika in Binomski koeficient

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Poglej Matematika in Biofizika

Bisekcija

Bisekcija ali razpolavljanje lahko pomeni več stvari.

Poglej Matematika in Bisekcija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Matematika in Bizantinsko cesarstvo

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Blaise Pascal

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Matematika in Boetij

Bonaventura Francesco Cavalieri

Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.

Poglej Matematika in Bonaventura Francesco Cavalieri

Booleova algebra

Booleova algebra in je v matematiki distributivna mreža z ničlo in enoto, v kateri ima vsak element komplement, ki je tudi sam element množice.

Poglej Matematika in Booleova algebra

Boris Nikolajevič Delaunay

Boris Nikolajevič Delaunay, tudi fonetično Delone,, ruski matematik, * 15. marec 1890, Sankt-Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. julij 1980, Moskva,Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Boris Nikolajevič Delaunay

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Matematika in Brahmagupta

Brahmaguptova enakost

Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.

Poglej Matematika in Brahmaguptova enakost

Brian Greene

Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Brian Greene

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Matematika in Brownovo gibanje

Cantorjeva množica

Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.

Poglej Matematika in Cantorjeva množica

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in Carl Friedrich Gauss

Carl Gustav Jakob Jacobi

Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.

Poglej Matematika in Carl Gustav Jakob Jacobi

Carl-Gustav Arvid Rossby

Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.

Poglej Matematika in Carl-Gustav Arvid Rossby

Carnotov izrek (termodinamika)

Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.

Poglej Matematika in Carnotov izrek (termodinamika)

Cassini

Cassini je bil priimek več ljudi.

Poglej Matematika in Cassini

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Poglej Matematika in Cassini-Huygens

Catalanovo število

Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.

Poglej Matematika in Catalanovo število

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Matematika in Celi del

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Matematika in Celo število

Celoštevilsko zaporedje

Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.

Poglej Matematika in Celoštevilsko zaporedje

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Charles Augustin de Coulomb

Charles Babbage

Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.

Poglej Matematika in Charles Babbage

Charles Dupin

Pierre Charles François Dupin, francoski matematik in inženir, * 6. oktober 1784, Varzy, Francija, † 18. januar 1873, Pariz.

Poglej Matematika in Charles Dupin

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Poglej Matematika in Charles Hermite

Charles Marie de La Condamine

Charles Marie de La Condamine, francoski geograf in matematik, * 28. januar 1701, Pariz, Francija, † 4. februar 1774, Pariz.

Poglej Matematika in Charles Marie de La Condamine

Charles-Eugène Delaunay

Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.

Poglej Matematika in Charles-Eugène Delaunay

Che Guevara

Ernesto »Che« Guevara, revolucionar argentinskega rodu, * 14. junij 1928, Rosario, Argentina, † 9. oktober 1967, La Higuera (Igueras), Santa Cruz, Bolivija.

Poglej Matematika in Che Guevara

Christen Longberg

Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.

Poglej Matematika in Christen Longberg

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Matematika in Christiaan Huygens

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Poglej Matematika in Christian Andreas Doppler

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Matematika in Christoph Scheiner

Christoph Willibald Gluck

Christoph Willibald Gluck, nemški operni skladatelj, * 2. julij 1714 Erasbach (Bavarska), † 15. november 1787, Dunaj, Avstrija.

Poglej Matematika in Christoph Willibald Gluck

Christopher Clavius

Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.

Poglej Matematika in Christopher Clavius

Christopher Wren

Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.

Poglej Matematika in Christopher Wren

Claude Elwood Shannon

Claude Elwood Shannon, ameriški elektrotehnik in matematik, * 30. april 1916, Gaylord, Michigan, ZDA, † 24. februar 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.

Poglej Matematika in Claude Elwood Shannon

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Poglej Matematika in Clausius-Clapeyronova enačba

Constantin Carathéodory

Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.

Poglej Matematika in Constantin Carathéodory

Dan Brown

Dan Brown, ameriški pisatelj, * 22. junij 1964, Exeter, New Hampshire, ZDA.

Poglej Matematika in Dan Brown

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Matematika in Daniel Bernoulli

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in David Hilbert

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Matematika in Džang Heng

Džu Šidžje

Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.

Poglej Matematika in Džu Šidžje

Decimalno ločilo

podatki niso na voljo Decimálno ločílo je v matematiki znak, ki ločuje enice od desetin.

Poglej Matematika in Decimalno ločilo

Dejnostrat

Dejnostrat (Dinostrat) (Deinóstratos), starogrški matematik, * 390 pr. n. št., † okoli 320 pr. n. št. Dejnostrat je bil starejši Menehmov brat.

Poglej Matematika in Dejnostrat

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej Matematika in Delitelj

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Poglej Matematika in Deljivost brez kvadrata

Denis Papin

Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.

Poglej Matematika in Denis Papin

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Poglej Matematika in Dicearh

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Matematika in Diofant

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Poglej Matematika in Diofantska enačba

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Poglej Matematika in Diracova medalja

Distributivnost

Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.

Poglej Matematika in Distributivnost

Donald Knuth

Donald Ervin »Don« Knuth, ameriški matematik, računalnikar in programer, * 10. januar 1938, Milwaukee, Wisconsin, ZDA.

Poglej Matematika in Donald Knuth

Douglas Rayner Hartree

Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.

Poglej Matematika in Douglas Rayner Hartree

Drevo igre

Drevo igre je v matematiki pojem, ki se nanaša na usmerjene grafe, kjer točke predstavljajo postavitve v igri, povezave pa poteze.

Poglej Matematika in Drevo igre

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Matematika in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Družabno število

Družabno število je v matematiki poseben primer periodičnega alikvotnega zaporedja in je vsako od števil v ciklu, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v verigi in je vsota pravih deliteljev zadnjega števila spet enaka prvemu v ciklu.

Poglej Matematika in Družabno število

Dušan Pagon

Dušan Pagon, slovenski matematik, * 18. julij 1955, Ljubljana.

Poglej Matematika in Dušan Pagon

Dvanajstiški številski sistem

Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.

Poglej Matematika in Dvanajstiški številski sistem

Dvočlena operacija

Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).

Poglej Matematika in Dvočlena operacija

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Poglej Matematika in Dzu Čongdži

E

E e E je šesta črka slovenske abecede.

Poglej Matematika in E

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Matematika in Edmond Halley

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Matematika in Edward Arthur Milne

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Matematika in Edward Witten

Egipčanski ulomek

Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.

Poglej Matematika in Egipčanski ulomek

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Matematika in Einsteinov zapis

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Matematika in Ekologija

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Matematika in Ekonomija

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Poglej Matematika in Ekvivalenčna relacija

Elektrotehnik

Elektrotehnik je strokovnjak, ki deluje na področju elektrotehnike.

Poglej Matematika in Elektrotehnik

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Poglej Matematika in Elektrotehnika

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Matematika in Elipsa

Emanuel Lasker

‎ Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik in filozof, * 24. december 1868, Berlinchen, Brandenburška (sedaj Barlinek, Poljska), † 11. januar 1941, New York, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Emanuel Lasker

ENIAC

ENIAC ENIAC (– elektronski numerični integrator in računalo) je elektronska naprava za samodejno reševanje zahtevnih matematičnih problemov.

Poglej Matematika in ENIAC

Enotski ulomek

Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.

Poglej Matematika in Enotski ulomek

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Poglej Matematika in Enrico Fermi

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.

Poglej Matematika in Entropija (klasična termodinamika)

Erasmus Reinhold

''Prutenske tabele'' (izdaja iz leta 1562) Erasmus Reinhold (Tudi Rheinhold in Reinholt), nemški astronom in matematik, * 22. oktober 1511, Saalfeld, Turinško (Turingija), † 19. februar 1553, Wittenberg, Saška.

Poglej Matematika in Erasmus Reinhold

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Matematika in Eratosten

Eratostenovo sito

Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.

Poglej Matematika in Eratostenovo sito

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Matematika in Ernst Mach

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Matematika in Ernst Pascual Jordan

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Matematika in Erwin Schrödinger

Etuda št. 13 (Ligeti)

Etuda za klavir št.

Poglej Matematika in Etuda št. 13 (Ligeti)

Etude za klavir (Ligeti)

Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.

Poglej Matematika in Etude za klavir (Ligeti)

Eugène Charles Catalan

Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.

Poglej Matematika in Eugène Charles Catalan

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Eugene Paul Wigner

Eulerjeva enačba

Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.

Poglej Matematika in Eulerjeva enačba

Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.

Poglej Matematika in Eulerjeva enakost štirih kvadratov

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Poglej Matematika in Eulerjeva funkcija fi

Eulerjevo število

Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.

Poglej Matematika in Eulerjevo število

Evan Christ

Evan Christ, ameriški dirigent, oboist, skladatelj, pianist in matematik, * 24. december 1970, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in Evan Christ

Evangelista Torricelli

Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.

Poglej Matematika in Evangelista Torricelli

Evdem z Rodosa

Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Matematika in Evdem z Rodosa

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Matematika in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Matematika in Evklid

Evtokij

Evtokij (tudi Evtocij;: Eútókios hó Askalonítes), starogrški matematik, * okoli 480, Aškalon, Palestina (sedaj Izrael), † okoli 540.

Poglej Matematika in Evtokij

Faktor

Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.

Poglej Matematika in Faktor

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej Matematika in Fakulteta (funkcija)

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in Felix Christian Klein

Felix Hausdorff

Felix Hausdorff, nemški matematik, * 8. november 1868, Breslau, Nemčija, danes Wroclaw, Poljska, † 26. januar 1942, Bonn.

Poglej Matematika in Felix Hausdorff

Ferdinand Georg Frobenius

Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.

Poglej Matematika in Ferdinand Georg Frobenius

Fermatova spirala

Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.

Poglej Matematika in Fermatova spirala

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Poglej Matematika in Fibonaccijevo število

Fieldsova medalja

Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.

Poglej Matematika in Fieldsova medalja

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Matematika in Filolaj

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Matematika in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Matematika in Fizika

Fordov krog

premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.

Poglej Matematika in Fordov krog

Formula

Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.

Poglej Matematika in Formula

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Matematika in Fotoelektrični pojav

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Poglej Matematika in Fraktal

Fraktal Ljapunova

Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b.

Poglej Matematika in Fraktal Ljapunova

Fran Jeran

Fran Jeran, slovenski matematik, * 5. oktober 1881, Ljubljana, † 31. maj 1954.

Poglej Matematika in Fran Jeran

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Matematika in François Jean Dominique Arago

Franc Breckerfeld

Franc Breckerfeld, slovenski teolog, matematik, astronom in latinist, * 17. februar 1681, Ljubljana, † 29. oktober 1744, Cluj, Romunija.

Poglej Matematika in Franc Breckerfeld

France Križanič

France Križanič, slovenski matematik, * 3. marec 1928, Maribor, † 17. januar 2002, Ljubljana.

Poglej Matematika in France Križanič

Francesco Maria Grimaldi

Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.

Poglej Matematika in Francesco Maria Grimaldi

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Poglej Matematika in Frank Watson Dyson

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Matematika in Fred Hoyle

Frederic Friedel

Frederic Friedel, nemški filozof, matematik, jezikoslovec in novinar, * 1945.

Poglej Matematika in Frederic Friedel

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Freeman John Dyson

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Poglej Matematika in Fridtjof Nansen

Friedrich Engels

‎ Friedrich Engels, nem.

Poglej Matematika in Friedrich Engels

Friedrich Ludwig Gottlob Frege

‎ Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.

Poglej Matematika in Friedrich Ludwig Gottlob Frege

Friedrich Mohs

Carl Friedrich Christian Mohs, nemškoavstrijski geolog in mineralog, * 29. januar 1773, Gernrode, Nemčija, † 29. september 1839, Agordo, pri Bellunu, Italija.

Poglej Matematika in Friedrich Mohs

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Matematika in Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Poglej Matematika in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Matematika in Funkcija (matematika)

Funkcija beta

Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.

Poglej Matematika in Funkcija beta

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Matematika in Funkcija gama

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Matematika in Galileo Galilei

Gaspard de Prony

Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.

Poglej Matematika in Gaspard de Prony

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Poglej Matematika in Gaspard-Gustave Coriolis

Gaston Maurice Julia

Gaston Maurice Julia, francoski matematik, * 3. februar 1893, Sidi Bel Abbès, Alžirija, † 19. marec 1978, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Gaston Maurice Julia

Gauss

Gauss se lahko nanaša na.

Poglej Matematika in Gauss

Gérard Desargues

Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.

Poglej Matematika in Gérard Desargues

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Matematika in Geografija

Geografski informacijski sistem

Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.

Poglej Matematika in Geografski informacijski sistem

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Matematika in Geometrija

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Poglej Matematika in Geomorfologija

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Matematika in Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Matematika in Georg Ferdinand Cantor

Georg Joachim Lauchen von Retij

Georg Joachim Lauchen von Retij, nemški astronom, matematik in kartograf, * 16. februar 1514, Feldkirch, Avstrija, † 4. december 1574, Košice (Cassovia), na Madžarskem, danes Slovaška.

Poglej Matematika in Georg Joachim Lauchen von Retij

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Matematika in George Biddell Airy

George Pólya

George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in George Pólya

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Matematika in George William Hill

George Zweig

George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).

Poglej Matematika in George Zweig

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Matematika in Georges Lemaître

Gerardus Mercator

Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.

Poglej Matematika in Gerardus Mercator

Gerolamo Cardano

Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.

Poglej Matematika in Gerolamo Cardano

Gian-Carlo Rota

Gian-Carlo Rota, ameriški matematik in filozof italijanskega rodu, * 27. april, 1932, Vigevano, Italija, † 18. april 1999, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Matematika in Gian-Carlo Rota

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Matematika in Gijasedin al-Kaši

Giordano Bruno

Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.

Poglej Matematika in Giordano Bruno

Giovanni Ceva

Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.

Poglej Matematika in Giovanni Ceva

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Giovanni Domenico Cassini

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Matematika in Giuseppe Piazzi

Glasbena estetika

Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.

Poglej Matematika in Glasbena estetika

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Matematika in Godefroy Wendelin

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Poglej Matematika in Goldbachova domneva

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Matematika in Gottfried Wilhelm Leibniz

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Matematika in Gradient

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Poglej Matematika in Gravitacijska singularnost

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Matematika in Grčija

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Matematika in Grška abeceda

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Poglej Matematika in Gregor Schoettl

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Matematika in Grki

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Matematika in Grupa

Gugol

Gúgol (angleško googol) je število 10^\,\!, se pravi število, zapisano s števko 1, ki ji sledi sto ničel.

Poglej Matematika in Gugol

Guo Šoudžing

Guo Šoudžing (kitajsko: 郭守敬; pinjin: Guō Shǒujìng; Wade-Giles: Kuo Shou-ching), kitajski astronom, hidrolog in matematik, * 1231, Šingtaj, provinca Hebei, Kitajska, † 1316.

Poglej Matematika in Guo Šoudžing

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Matematika in Harmonična vrsta

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Poglej Matematika in Harold Jeffreys

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.

Poglej Matematika in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Henri Léon Lebesgue

Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.

Poglej Matematika in Henri Léon Lebesgue

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Henri Poincaré

Henry Briggs

''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.

Poglej Matematika in Henry Briggs

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Matematika in Henry Gellibrand

Henry John Stephen Smith

Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.

Poglej Matematika in Henry John Stephen Smith

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Matematika in Heraklit Pontski

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Matematika in Herman Koroški

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Matematika in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in Hermann Minkowski

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Poglej Matematika in Hermann von Reichenau

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Matematika in Heron

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.

Poglej Matematika in Hidrostatika

Hilbertovi problemi

Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.

Poglej Matematika in Hilbertovi problemi

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Matematika in Hiparh

Hipatija

Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.

Poglej Matematika in Hipatija

Homomorfizem grupe

Homomorfizem grupe je v matematiki za dani dve grupi (G, *) in (H, ·) iz (G, *) v (H, ·) takšna funkcija h: G → H, za katero za vsak u, v \in G velja: Iz teh značilnosti lahko zaključimo, da funkcija h preslika enak element eG grupe G k enakemu elementu eH grupe H. Preslika tudi obratne elemente v enakem smislu, da je h (u-1).

Poglej Matematika in Homomorfizem grupe

HP-32S

HP-32S HP-32SII (zeleno/vijolična kombinacija) HP-32SII (zlatorumena/modra kombinacija) HP-32S (s kodnim imenom »Leonardo«) je bilo programabilno znanstveno računalo (kalkulator, žepni računalnik) z obratnim poljskim zapisom (RPN), ki ga je izdelovalo podjetje Hewlett-Packard med letoma 1988 in 1991.

Poglej Matematika in HP-32S

Hugo Dyonizy Steinhaus

Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik, * 14. januar 1887, Jaslo, Galicija, Poljska, † 25. februar 1972, Wrocław, Poljska.

Poglej Matematika in Hugo Dyonizy Steinhaus

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

Poglej Matematika in I

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Matematika in Ibn Junis

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Poglej Matematika in Ibn Rušd

Identiteta

Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.

Poglej Matematika in Identiteta

Imaginarna enota

Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.

Poglej Matematika in Imaginarna enota

IN

IN je lahko kratica oz.

Poglej Matematika in IN

Injektivna preslikava

Ínjektivna preslikáva ali injékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki preslika katerakoli dva različna elementa iz množice A vedno v različni sliki v množici B: Zgledi.

Poglej Matematika in Injektivna preslikava

Interdisciplinarnost

Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.

Poglej Matematika in Interdisciplinarnost

Interpolacija

Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.

Poglej Matematika in Interpolacija

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Poglej Matematika in Iracionalno število

Isaac Barrow

Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.

Poglej Matematika in Isaac Barrow

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Matematika in Isaac Newton

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Matematika in Italija

Ivan Štalec

Ivan Štalec, slovenski matematik, * 23. december 1910, Dolenja vas, Železniki, † 14. junij 1994, Ljubljana.

Poglej Matematika in Ivan Štalec

Ivan Bessarion

Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.

Poglej Matematika in Ivan Bessarion

Ivo Lah

Ivo Lah, slovenski matematik in aktuar, * 5. september 1896, Štrukljeva vas pri Cerknici, Avstro-Ogrska, †23. marec 1979, Ljubljana.

Poglej Matematika in Ivo Lah

Izjavna forma

Izjávna fórma je v matematiki izjava, kjer kakšno vrednost ali objekt nadomestimo s spremenljivko.

Poglej Matematika in Izjavna forma

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Matematika in Izrael

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Matematika in Izrek

Jacob Aall Bonnevie Bjerknes

Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, norveško-ameriški meteorolog in fizik, * 2. november 1897, Stockholm, Švedska, † 7. julij 1975, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in Jacob Aall Bonnevie Bjerknes

Jacobijeva enakost

Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.

Poglej Matematika in Jacobijeva enakost

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Matematika in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Poglej Matematika in Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacques Babinet

Jacques Babinet, francoski fizik, matematik in astronom, * 5. marec 1794, Lusignan, departma Vienne, Francija, † 21. oktober 1872, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Jacques Babinet

Jacques Philippe Marie Binet

Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Jacques Philippe Marie Binet

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Poglej Matematika in Jakob Bernoulli I.

Jakob Steiner

Jakob Steiner, švicarski matematik, * 18. marec 1796, Utzenstorf, Švica, † 1. april 1863, Bern, Švica.

Poglej Matematika in Jakob Steiner

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Poglej Matematika in James Clerk Maxwell

James Dwight Dana

James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Matematika in James Dwight Dana

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Matematika in James Gregory

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Matematika in James Hopwood Jeans

James Joseph Sylvester

James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.

Poglej Matematika in James Joseph Sylvester

James Short

James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.

Poglej Matematika in James Short

James Waddell Alexander II.

James Waddell Alexander II., ameriški matematik, * 19. september 1888, Sea Bright, New Jersey, ZDA, † 23. september 1971, Princeton, New Jersey.

Poglej Matematika in James Waddell Alexander II.

Jan Łukasiewicz

Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.

Poglej Matematika in Jan Łukasiewicz

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Poglej Matematika in Janez Krstnik Schoettl

Janez Markelj

Janez Markelj, slovenski matematik in pedagog.

Poglej Matematika in Janez Markelj

Janez Mrčun

Janez Mrčun, slovenski matematik, * 13. april 1966.

Poglej Matematika in Janez Mrčun

Jang Hui

Jang Hui (poenostavljena kitajščina: 杨辉; tradicionalna kitajščina: 楊輝; pinjin: Yáng Huī), vljudnostno ime Čjanguang (謙光; pinjin: Qianguang), kitajski matematik, * 1238, Čjantang (danes Hangdžou), Kitajska, † 1298, Kitajska.

Poglej Matematika in Jang Hui

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Matematika in Jean le Rond d'Alembert

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Matematika in Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Robert Argand

Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Jean-Robert Argand

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Matematika in Jeremiah Horrocks

Jernej Kozak

Jernej Kozak, slovenski matematik, * 12. september 1946, Ljubljana.

Poglej Matematika in Jernej Kozak

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Matematika in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Poglej Matematika in Ji Šing

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Matematika in Jožef Stefan

Johann Bernoulli I.

Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.

Poglej Matematika in Johann Bernoulli I.

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Matematika in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Matematika in Johann Heinrich Lambert

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Matematika in Johann Jakob Balmer

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Matematika in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Poglej Matematika in Johannes Campanus

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Matematika in Johannes Diderik van der Waals

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Matematika in Johannes Kepler

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Poglej Matematika in Johannes Stöffler

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Matematika in John Couch Adams

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Poglej Matematika in John Dee

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Matematika in John Frederick William Herschel

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Matematika in John Harrison

John Horton Conway

igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in John Horton Conway

John Napier

John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.

Poglej Matematika in John Napier

John Pell

John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.

Poglej Matematika in John Pell

John von Neumann

John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.

Poglej Matematika in John von Neumann

John Wallis

John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.

Poglej Matematika in John Wallis

Jonas Žnidaršič

Jonas Žnidaršič, slovenski igralec, televizijski in radijski voditelj, * 30. januar 1962, Novo mesto.

Poglej Matematika in Jonas Žnidaršič

Joost Bürgi

Joost Bürgi, švicarski mehanik, astronom, urar in matematik, * 28. februar 1552, Lichtensteig, Švica, † 31. januar 1632, Kassel, Hesse-Kassel, sedaj Nemčija.

Poglej Matematika in Joost Bürgi

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Joseph Liouville

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Poglej Matematika in Joseph Louis François Bertrand

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Joseph-Louis de Lagrange

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Poglej Matematika in Josiah Willard Gibbs

Josip Globevnik

Josip Globevnik, slovenski matematik, * 6. december 1945, Ljubljana.

Poglej Matematika in Josip Globevnik

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Poglej Matematika in Josip Križan

Josip Plemelj

Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.

Poglej Matematika in Josip Plemelj

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Poglej Matematika in Josip Salomon Delmedigo

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Poglej Matematika in Julian Barbour

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in Julian Seymour Schwinger

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Matematika in Julius Plücker

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Matematika in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Jurij Slatkonja

Jurij Slatkonja, (tudi Jurij Chrysippus), slovenski škof, zborovodja in skladatelj, * 21. marec 1456, Ljubljana, † 26. april 1522, Dunaj, Avstrija.

Poglej Matematika in Jurij Slatkonja

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Matematika in Jurij Vega

Kaprekarjevo število

Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.

Poglej Matematika in Kaprekarjevo število

Kardinalno število

Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.

Poglej Matematika in Kardinalno število

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Poglej Matematika in Kartezični koordinatni sistem

Kazimierz Kuratowski

Kazimierz Kuratowski, poljski matematik, * 2. februar 1896, Varšava, Poljska, † 18. junij 1980, Varšava.

Poglej Matematika in Kazimierz Kuratowski

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Matematika in Kemija

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Poglej Matematika in Kinetična teorija plinov

Klimatologija

author.

Poglej Matematika in Klimatologija

Kompozicija

Kompozícija je lahko.

Poglej Matematika in Kompozicija

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Matematika in Konon

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Matematika in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Poglej Matematika in Krajevni vektor

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Matematika in Kraljeva družba

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Poglej Matematika in Križar

Kriptaritem

Kriptaritem (črkovna enačba) je matematična igra oziroma uganka, kjer imamo s črkami podano enačbo, ki vsebuje neznana števila.

Poglej Matematika in Kriptaritem

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Poglej Matematika in Kriptografija

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Poglej Matematika in Krožnica

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Poglej Matematika in Krogla

Krogla (razločitev)

Krogla ima več pomenov.

Poglej Matematika in Krogla (razločitev)

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Matematika in Kroneckerjeva delta

Ktezibij

Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Matematika in Ktezibij

Kušiar

Abul-Hasan Ibn Laban ben Kušiar ibn Bašahri Džilani, perzijski astronom, matematik in geograf, * 971, Gilan ob Kaspijskem jezeru (sedaj Iran), † 1029, Bagdad, Irak.

Poglej Matematika in Kušiar

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Kurt Gödel

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Matematika in Kvadrat

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Matematika in Kvadratno število

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Poglej Matematika in Kvaternion

L'Encyclopédie

Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.

Poglej Matematika in L'Encyclopédie

Laplaceova transformacija

Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.

Poglej Matematika in Laplaceova transformacija

Lars Valerian Ahlfors

Lars Valerian Ahlfors, finski matematik, * 18. april 1907, Helsingfors, Velika vojvodina Finska, Ruski imperij (sedaj Helsinki, Finska), † 11. oktober 1996, Pittsfield, Massachusetts, ZDA.

Poglej Matematika in Lars Valerian Ahlfors

Laurent Schwartz

Laurent-Moïse Schwartz, francoski matematik, * 5. marec 1915, Pariz, Francija, † 4. julij 2002, Pariz.

Poglej Matematika in Laurent Schwartz

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Matematika in Lavo Čermelj

Legendrova transformacija

Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.

Poglej Matematika in Legendrova transformacija

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Matematika in Leonardo da Vinci

Leonardo Fibonacci

Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.

Poglej Matematika in Leonardo Fibonacci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Leonhard Euler

Leopold Kronecker

Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.

Poglej Matematika in Leopold Kronecker

Leseni princ

Leseni princ, baletna glasba Béle Bartóka.

Poglej Matematika in Leseni princ

Lev Genrihovič Šnireljman

Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Lev Genrihovič Šnireljman

Lev Semjonovič Pontrjagin

Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.

Poglej Matematika in Lev Semjonovič Pontrjagin

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Poglej Matematika in Levi-Civitajev simbol

Li Je (matematik)

Li Je (kitajsko: 李冶; pinjin: Li Ye; Wade–Giles: Li Yeh), rojen kot Li Dži (kitajsko: 李治; pinjin: Li Zhi), vljudnostno ime Li Džingdžaj (kitajsko: 李敬斋; pinjin: Li Jingzhai), kitajski matematik, * 1192, Dašing (sedaj Peking), Kitajska, † 1279.

Poglej Matematika in Li Je (matematik)

Lie

Lie je priimek več osebnosti.

Poglej Matematika in Lie

Lihost

Líhost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Matematika in Lihost

Lindemann-Weierstrassov izrek

Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.

Poglej Matematika in Lindemann-Weierstrassov izrek

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Poglej Matematika in Linearna algebra

Lju Hui

Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.

Poglej Matematika in Lju Hui

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Matematika in Ljudska republika Kitajska

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Matematika in Logaritem

Logaritemski integral

Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.

Poglej Matematika in Logaritemski integral

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Matematika in Logika

Lucasov profesor matematike

Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.

Poglej Matematika in Lucasov profesor matematike

Ludwig Wittgenstein

Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Matematika in Ludwig Wittgenstein

Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.

Poglej Matematika in Luitzen Egbertus Jan Brouwer

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Matematika in Madžarska

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Poglej Matematika in Magični kvadrat

Maji

Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).

Poglej Matematika in Maji

Marcel Grossmann

Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.

Poglej Matematika in Marcel Grossmann

Maria Gaetana Agnesi

Maria Gaetana Agnesi, italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.

Poglej Matematika in Maria Gaetana Agnesi

Marian Rejewski

Marian Adam Rejewski, poljski matematik in kriptolog, * 16. avgust 1905, Bydgoszcz, Poljska, † 13. februar 1980, Varšava.

Poglej Matematika in Marian Rejewski

Marie Ennemond Camille Jordan

Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Marie Ennemond Camille Jordan

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Matematika in Marin Getaldić

Marin Mersenne

Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.

Poglej Matematika in Marin Mersenne

Marius Sophus Lie

Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).

Poglej Matematika in Marius Sophus Lie

Marjan Kozina

Marjan Kozina, slovenski skladatelj, * 4. junij 1907, Novo mesto, Slovenija, † 19. junij 1966.

Poglej Matematika in Marjan Kozina

Marko Petkovšek

Marko Petkovšek, slovenski matematik, * 9. april 1955, † 24. marec 2023.

Poglej Matematika in Marko Petkovšek

Matej Brešar

Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.

Poglej Matematika in Matej Brešar

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Matematika in Matematična analiza

Matematična indukcija

domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.

Poglej Matematika in Matematična indukcija

Matematična konstanta

Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.

Poglej Matematika in Matematična konstanta

Matematična logika

Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.

Poglej Matematika in Matematična logika

Matematična singularnost

Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.

Poglej Matematika in Matematična singularnost

Matematični dokaz

language.

Poglej Matematika in Matematični dokaz

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Matematika in Matematika

Matematika na šahovnici

Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.

Poglej Matematika in Matematika na šahovnici

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Poglej Matematika in Matrika

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in Max Born

Max Euwe

Machgielis »Max« Euwe, nizozemski šahist in matematik, * 20. maj 1901, Watergraafsmeer pri Amsterdamu, Nizozemska, † 26. november 1981, Amsterdam.

Poglej Matematika in Max Euwe

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej Matematika in Möbiusova funkcija

Mednarodna matematična olimpijada

Mednarodna matematična olimpijada (kratica MMO) je mednarodno matematično tekmovanje, namenjeno srednješolcem z vsega sveta.

Poglej Matematika in Mednarodna matematična olimpijada

Mednarodni matematični Kenguru

Logotip tekmovanja Mednarodni matematični Kenguru je mednarodno matematično tekmovanje.

Poglej Matematika in Mednarodni matematični Kenguru

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Matematika in Mednarodni sistem enot

Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko

Vhod v center Mednarodni center za teoretično fiziko (kratica ICTP) je mednarodni inštitut v Trstu, ki deluje na področju teoretične fizike.

Poglej Matematika in Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Poglej Matematika in Mehanik

Menehmo

Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.

Poglej Matematika in Menehmo

Menelaj (razločitev)

Menelaj je lahko.

Poglej Matematika in Menelaj (razločitev)

Menelaj Aleksandrijski

Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.

Poglej Matematika in Menelaj Aleksandrijski

Meromorfna funkcija

Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.

Poglej Matematika in Meromorfna funkcija

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Matematika in Meton

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Poglej Matematika in Metrični prostor

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Matematika in Mezopotamija

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Poglej Matematika in Michael Florent van Langren

Michael James Lighthill

Sir Michael James Lighthill, FRS, angleški matematik, * 23. januar 1924, Pariz, Francija, † 17. julij 1998, Sark, Kanalski otoki.

Poglej Matematika in Michael James Lighthill

Michael Schumacher

(IPA mɪçaeːl ʃumaxɐ), nemški dirkač Formule 1, *3. januar 1969, Hürth, Zahodna Nemčija.

Poglej Matematika in Michael Schumacher

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Matematika in Michel Hénon

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Poglej Matematika in Množica

Mnogokotniško število

Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.

Poglej Matematika in Mnogokotniško število

Monoid

Mónoid M.

Poglej Matematika in Monoid

Monotonost

Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.

Poglej Matematika in Monotonost

Muzikologija

Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.

Poglej Matematika in Muzikologija

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Poglej Matematika in Največji skupni delitelj

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej Matematika in Naravno število

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Matematika in Nasir at-Tusi

Nasprotna vrednost

V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.

Poglej Matematika in Nasprotna vrednost

Navidezno popolno število

Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.

Poglej Matematika in Navidezno popolno število

Nedotakljivo število

Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.

Poglej Matematika in Nedotakljivo število

Neposredna algebrska logika

Neposredna algebrska logika (angleško Direct Algebraic Logic s kratico DAL) je način vnosa matematičnih izrazov v računalo.

Poglej Matematika in Neposredna algebrska logika

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Matematika in Neskončnost

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Matematika in Nevil Maskelyne

Nevtralni element

Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.

Poglej Matematika in Nevtralni element

Nezadostno število

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Poglej Matematika in Nezadostno število

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Poglej Matematika in Niccolo Fontana Tartaglia

Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.

Poglej Matematika in Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Matematika in Nicole Oresme

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Poglej Matematika in Niels Henrik Abel

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Nikola Tesla

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Matematika in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Matematika in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Poglej Matematika in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikomah

Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.

Poglej Matematika in Nikomah

Nikomed

Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.

Poglej Matematika in Nikomed

Nikoteles

Nikoteles (Nikotēles hó Kirenaīos), starogrški matematik, * okoli 310 pr. n. št. Kirena, † okoli 230 pr. n. št. Nikoteles je živel okoli leta 250 pr.

Poglej Matematika in Nikoteles

Občina Moravče

Občina Moravče je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 5.500 prebivalci.

Poglej Matematika in Občina Moravče

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej Matematika in Obilno število

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Matematika in Ole Christensen Rømer

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Matematika in Oliver Heaviside

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Matematika in Omar Hajam

Operacija

Operácija ima več pomenov.

Poglej Matematika in Operacija

Ordinatni logaritemski integral

Ordinatni logaritemski integral ali eulerjevski logaritemski integral Li(x) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, zelo podobna funkciji logaritemskega integrala li(x).

Poglej Matematika in Ordinatni logaritemski integral

Osnovni izrek algebre

Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.

Poglej Matematika in Osnovni izrek algebre

Otto Eduard Neugebauer

Otto Eduard Neugebauer, avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije in matematike, * 26. maj 1899, Innsbruck, Avstrija, † 19. februar 1990, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Otto Eduard Neugebauer

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Pafnuti Lvovič Čebišov

Palindromno število

Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...

Poglej Matematika in Palindromno število

Panografija

Panografíja je tehnika fotografiranja z uporabo računalnika, ki uporablja programska orodja z matematičnimi algoritmi za prikaz različnih vrst kartografskih projekcij.

Poglej Matematika in Panografija

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Matematika in Papež Silvester II.

Papos Aleksandrijski

Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.

Poglej Matematika in Papos Aleksandrijski

Paralela

Paraléla je lahko.

Poglej Matematika in Paralela

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Matematika in Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Albert Gordan

Paul Albert Gordan, nemški matematik, * 27. april 1837, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 21. december 1912, Erlangen.

Poglej Matematika in Paul Albert Gordan

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Matematika in Paul Ehrenfest

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Poglej Matematika in Paul Erdős

Paul Guldin

Paul Guldin (pravo ime Habakkuk Guldin), švicarski matematik in astronom, * 12. junij 1577, Mels, Sankt Gallen, Švica, † 3. november 1643, Gradec, Avstrija.

Poglej Matematika in Paul Guldin

Paul Isaac Bernays

Paul Isaac Bernays, švicarski matematik in logik, * 17. oktober 1888, London, Anglija, † 18. september 1977, Zürich, Švica.

Poglej Matematika in Paul Isaac Bernays

Pavel Grošelj

Pavel Grošelj, slovenski biolog, kulturni delavec in prešernoslovec, * 9. februar 1883, Ljubljana, † 26. januar 1940, Zagreb.

Poglej Matematika in Pavel Grošelj

Pavel Sergejevič Aleksandrov

Pavel Sergejevič Aleksandrov, ruski matematik, * 7. maj 1896, Bogorodsk, Ruski imperij (sedaj Noginsk, Rusija), † 16. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Matematika in Pavel Sergejevič Aleksandrov

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Matematika in Percival Lowell

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Poglej Matematika in Peter Apian

Peter Guthrie Tait

Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.

Poglej Matematika in Peter Guthrie Tait

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Peter Joseph William Debye

Petkotniško število

Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.

Poglej Matematika in Petkotniško število

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Matematika in Pi

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Matematika in Pierre de Fermat

Pierre Gassendi

Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.

Poglej Matematika in Pierre Gassendi

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Poglej Matematika in Pierre-François-André Méchain

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Matematika in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Pierre-Simon Laplace

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Matematika in Pitagora

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Poglej Matematika in Pitagorejska trojica

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Matematika in Piteas

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Matematika in Platon

Podmnožica

PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.

Poglej Matematika in Podmnožica

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).

Poglej Matematika in Podolžno število

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Matematika in Poissonova enačba

Polgrupa

Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.

Poglej Matematika in Polgrupa

Popolni kvadrat

Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.

Poglej Matematika in Popolni kvadrat

Popolno število

Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.

Poglej Matematika in Popolno število

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Poglej Matematika in Porazdelitev delta

Pozitivizem

Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.

Poglej Matematika in Pozitivizem

Praštevilski dvojček

Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.

Poglej Matematika in Praštevilski dvojček

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Matematika in Praštevilski izrek

Prafaktor

Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.

Poglej Matematika in Prafaktor

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Matematika in Praga

Prazna množica

Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.

Poglej Matematika in Prazna množica

Predhodnik

Predhódnik je lahko.

Poglej Matematika in Predhodnik

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Poglej Matematika in Premo gibanje

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Poglej Matematika in Presek (revija)

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Poglej Matematika in Preslikava

Prijateljsko število

Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.

Poglej Matematika in Prijateljsko število

Problem osmih dam

Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.

Poglej Matematika in Problem osmih dam

Programi za simbolno računanje

Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.

Poglej Matematika in Programi za simbolno računanje

Prokl

Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.

Poglej Matematika in Prokl

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Matematika in Prostor

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Poglej Matematika in Prostorska krivulja

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Matematika in Prve visoke civilizacije

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Matematika in Ptolemaj

Računalniško programiranje

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.

Poglej Matematika in Računalniško programiranje

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Poglej Matematika in Računalništvo

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Matematika in Racionalno število

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Matematika in Radian

Rafael Bombelli

Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.

Poglej Matematika in Rafael Bombelli

Rajko Jamnik

Rajko Jamnik, slovenski matematik, * 17. avgust 1924, Podreča, Sorško polje, † 23. september 1983, Kepa.

Poglej Matematika in Rajko Jamnik

Ravnilo in šestilo

Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.

Poglej Matematika in Ravnilo in šestilo

Raymond Smullyan

Raymond »Ray« Merrill Smullyan, ameriški matematik in logik, * 25. maj 1919, Far Rockaway, New York.

Poglej Matematika in Raymond Smullyan

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Matematika in Razpolovni čas

Razvedrilna matematika

Razvedrílna ali rekreatívna matemátika vsebuje mnogo matematičnih iger in lahko pokriva tudi področja, kot so logika in druge uganke z deduktivnim mišljenjem.

Poglej Matematika in Razvedrilna matematika

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Poglej Matematika in Realno število

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Matematika in Recipročna vrednost

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Matematika in Regiomontan

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Poglej Matematika in Regnier Gemma Frisius

Regularno praštevilo

Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.

Poglej Matematika in Regularno praštevilo

Rekurzija

Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).

Poglej Matematika in Rekurzija

Relacija

Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.

Poglej Matematika in Relacija

Relacija ekvipolence

Relacija ekvipolence v matematiki je relacija ~ med enako močnima množicama A in B. Ta relacija je tudi ekvivalenčna relacija, saj veljajo za poljubne množice A, B in C lastnosti.

Poglej Matematika in Relacija ekvipolence

Relacija enakosti

Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom.

Poglej Matematika in Relacija enakosti

Relacija urejenosti

Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.

Poglej Matematika in Relacija urejenosti

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Matematika in René Descartes

Richard Matthew Stallman

Richard Matthew Stallman (RMS), ameriški računalnikar in programer, * 16. marec 1953, Manhattan, New York, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Richard Matthew Stallman

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in Richard Phillips Feynman

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Matematika in Riemannova funkcija zeta

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Matematika in Robert Julius Trumpler

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Matematika in Rocheva meja

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Matematika in Roger Bacon

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Poglej Matematika in Roger Penrose

Ronald Sega

Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega), ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla, * 4. december 1952, Cleveland, Ohio, ZDA.

Poglej Matematika in Ronald Sega

Ronald Zlatoper

Ronald Joseph Zlatoper - Zap, ameriški admiral slovenskega rodu, magister, vojaški pilot, poslovnež, * 21. marec 1942, Cleveland, ZDA, † 21. april 2022.

Poglej Matematika in Ronald Zlatoper

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Matematika in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Russell Alan Hulse

Salvador Dalí

Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.

Poglej Matematika in Salvador Dalí

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej Matematika in Samoštevilo

Sandi Klavžar

Sandi Klavžar, slovenski matematik, * 5. februar 1962.

Poglej Matematika in Sandi Klavžar

Savai Džai Singh

Savai Džai Singh II., indijski maharadža in astronom, * 3. november 1688, Amber, Indija, † 21. september 1743.

Poglej Matematika in Savai Džai Singh

Schröderjevo število

Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.

Poglej Matematika in Schröderjevo število

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Poglej Matematika in Seštevanje

Sergej Vladimirovič Iljušin

Sergej Vladimirovič Iljušin (rusko Серге́й Владими́рович Илю́шин), ruski general, letalski inženir in vojaški pilot, * 30. marec 1894, Diljalevo pri Vologdi, Rusija, † 9. februar 1977, Moskva, Rusija.

Poglej Matematika in Sergej Vladimirovič Iljušin

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej Matematika in Sestavljeno število

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Matematika in Seznam akademskih disciplin

Seznam angleških matematikov

Seznam angleških matematikov.

Poglej Matematika in Seznam angleških matematikov

Seznam avstrijskih matematikov

Seznam avstrijskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam avstrijskih matematikov

Seznam čeških matematikov

Seznam čeških matematikov.

Poglej Matematika in Seznam čeških matematikov

Seznam španskih matematikov

Seznam španskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam španskih matematikov

Seznam švicarskih matematikov

Seznam švicarskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam švicarskih matematikov

Seznam belgijskih matematikov

Seznam belgijskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam belgijskih matematikov

Seznam danskih matematikov

Seznam danskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam danskih matematikov

Seznam finskih matematikov

Seznam finskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam finskih matematikov

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Poglej Matematika in Seznam fizikov

Seznam francoskih matematikov

Seznam francoskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam francoskih matematikov

Seznam hrvaških matematikov

Seznam hrvaških matematikov.

Poglej Matematika in Seznam hrvaških matematikov

Seznam iranskih matematikov

Seznam iranskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam iranskih matematikov

Seznam italijanskih matematikov

Seznam italijanskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam italijanskih matematikov

Seznam madžarskih matematikov

Seznam madžarskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam madžarskih matematikov

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Matematika in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Matematika in Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Matematika in Seznam matematikov

Seznam nemških matematikov

Seznam nemških matematikov.

Poglej Matematika in Seznam nemških matematikov

Seznam nizozemskih matematikov

Seznam nizozemskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam nizozemskih matematikov

Seznam norveških matematikov

Seznam norveških matematikov.

Poglej Matematika in Seznam norveških matematikov

Seznam novozelandskih matematikov

Seznam novozelandskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam novozelandskih matematikov

Seznam programskih jezikov

Seznam programskih jezikov.

Poglej Matematika in Seznam programskih jezikov

Seznam slovenskih matematikov

Seznam slovenskih matematikov.

Poglej Matematika in Seznam slovenskih matematikov

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Poglej Matematika in Sfera

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.

Poglej Matematika in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Signal

Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.

Poglej Matematika in Signal

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Matematika in Sila

Silvo Breskvar

Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik, * 31. december 1902, Ljubljana, † 3. januar 1969, Ljubljana.

Poglej Matematika in Silvo Breskvar

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Matematika in Siméon-Denis Poisson

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Matematika in Simetrija

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Matematika in Simon Newcomb

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Matematika in Sirakuze

Skakačev obhod

Odprt skakačev obhod Zaključen obhod Animirana rešitev Skakačev graf prikazuje vse možne poti za skakačev obhod na standardni šahovnici 8×8. Števila v vsaki točki kažejo število možnih potez iz te točke. Skakačev obhod je matematični problem s skakačem na standardni šahovnici (8×8).

Poglej Matematika in Skakačev obhod

Skoraj popolno število

Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).

Poglej Matematika in Skoraj popolno število

Slobodan Aljančić

Slobodan Aljančić (srbsko Слободан Аљанчић), srbski matematik, * 1922, † 1993.

Poglej Matematika in Slobodan Aljančić

Slovenski narodni preporod

Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.

Poglej Matematika in Slovenski narodni preporod

Smithovo število

Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.

Poglej Matematika in Smithovo število

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Poglej Matematika in Soda in liha števila

Sodost

Sódost je matematična lastnost, ki se lahko nanaša na.

Poglej Matematika in Sodost

Solomon Lefschetz

Solomon Lefschetz, ameriški matematik ruskega rodu, * 3. september 1884, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 5. oktober 1972, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Solomon Lefschetz

Sosednja ulomka

Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.

Poglej Matematika in Sosednja ulomka

Sosigen

Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Poglej Matematika in Sosigen

Spirala

Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.

Poglej Matematika in Spirala

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Poglej Matematika in Sploščeni sferoid

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Matematika in Splošni gravitacijski zakon

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Matematika in Spremenljivka

Srečno število

Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.

Poglej Matematika in Srečno število

Srečno praštevilo

Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.

Poglej Matematika in Srečno praštevilo

Stanislaw Marcin Ulam

Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Matematika in Stanislaw Marcin Ulam

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Matematika in Statistična fizika

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Poglej Matematika in Statistika

Steinhausov mnogokotniški zapis

Steinhausov mnogokotniški zapis je v matematiki način prikaza nekaterih velikih števil.

Poglej Matematika in Steinhausov mnogokotniški zapis

Stephen Cole Kleene

Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik, * 5. januar 1909, Hartford, Connecticut, ZDA, † 25. januar 1994, Madison, Wisconsin.

Poglej Matematika in Stephen Cole Kleene

Stephen Hawking

Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.

Poglej Matematika in Stephen Hawking

Stephen Smale

Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.

Poglej Matematika in Stephen Smale

Stožnica

Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.

Poglej Matematika in Stožnica

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Matematika in Strabon

Strofoida

Desna strofoida r.

Poglej Matematika in Strofoida

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Matematika in Subrahmanyan Chandrasekhar

Sundzi Suandžing

Faksimile knjige ''Sundzi Suandžingova klasična matematika'' Sundzi Suandžing (kitajsko: 孙子算经; pinjin: Sūnzĭ Suànjīng; Wade–Giles: Sun Tzu Suan Ching), kitajski matematik, * okoli 400, Kitajska, † okoli 473, Kitajska.

Poglej Matematika in Sundzi Suandžing

Supernaloga

Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.

Poglej Matematika in Supernaloga

Surjektivna preslikava

Súrjektivna preslikáva ali surjékcija je v matematiki preslikava f: A → B, pri kateri je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A: Če je f surjektivna preslikava, rečemo tudi, da f preslika množico A na množico B. Množica B je lahko načeloma poljubna množica, vendar najpogosteje privzamemo, da je f realna funkcija in da je torej B množica realnih števil.

Poglej Matematika in Surjektivna preslikava

Svante August Arrhenius

Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.

Poglej Matematika in Svante August Arrhenius

SVD

SVD je kratica, ki lahko pomeni.

Poglej Matematika in SVD

Sveta Helena (otok)

Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.

Poglej Matematika in Sveta Helena (otok)

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Matematika in Tabit ibn Kora

Tabit Ibrahim

Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.

Poglej Matematika in Tabit Ibrahim

Tabitovo število

Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).

Poglej Matematika in Tabitovo število

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Matematika in Taksonomija

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Matematika in Tales

Taylorjeva vrsta

Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.

Poglej Matematika in Taylorjeva vrsta

Tehnika

zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.

Poglej Matematika in Tehnika

Temelji matematike

Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.

Poglej Matematika in Temelji matematike

Teodolit

palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.

Poglej Matematika in Teodolit

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Matematika in Teodozij

Teon I.

Teon I. (grško: Téonos hó Smirnaíos), grški matematik, astronom in filozof, * okoli 90, Smirene, † okoli 160.

Poglej Matematika in Teon I.

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Poglej Matematika in Teon II.

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Matematika in Teorija števil

Teorija grafov

povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.

Poglej Matematika in Teorija grafov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Matematika in Teorija grup

Teorija množic

Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.

Poglej Matematika in Teorija množic

TeX

TeX (IPA:, včasih s posnemanjem logotipa zapisano TEX, grški koren \tau\epsilon\chi) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer Donald Knuth.

Poglej Matematika in TeX

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Poglej Matematika in Théophile Ernest de Donder

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Matematika in Theodore von Kármán

Thomas Alva Edison

Thomas Alva Edison, ameriški podjetnik, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, * 11. februar 1847, Milan, Ohio, ZDA, † 18. oktober 1931, Glenmont, New Jersey, ZDA.

Poglej Matematika in Thomas Alva Edison

Thomas Bradwardine

Thomas Bradwardine, angleški nadškof, teolog in matematik, * okoli 1295 (1290-1300), Hartfield, grofija Sussex ali Chichester, Anglija, † 26. avgust 1349, Lambeth, London.

Poglej Matematika in Thomas Bradwardine

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Matematika in Thomas Harriot

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Poglej Matematika in Thomas James Henderson

Thomas Penyngton Kirkman

Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik, * 31. marec 1806, Bolton pri Manchestru, Anglija, † 4. februar 1895, Bowdon pri Manchestru.

Poglej Matematika in Thomas Penyngton Kirkman

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Poglej Matematika in Thomas Wright (astronom)

Thue-Morsejevo zaporedje

Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.

Poglej Matematika in Thue-Morsejevo zaporedje

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Matematika in Tibet

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Matematika in Točka (geometrija)

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Poglej Matematika in Tobias Mayer

Topologija

Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.

Poglej Matematika in Topologija

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Poglej Matematika in Translacija

Transsibirska železnica

Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.

Poglej Matematika in Transsibirska železnica

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Poglej Matematika in Trigonometrična funkcija

Trigonometrija

Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.

Poglej Matematika in Trigonometrija

Trikotniško število

Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.

Poglej Matematika in Trikotniško število

Trikotniško kvadratno število

Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).

Poglej Matematika in Trikotniško kvadratno število

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Poglej Matematika in Tuje število

Tujost

Tújost se v matematiki lahko nanaša na.

Poglej Matematika in Tujost

Tullio Levi-Civita

Tullio Levi-Civita, italijanski matematik, * 29. marec 1873, Padova, Italija, † 29. december 1941, Rim.

Poglej Matematika in Tullio Levi-Civita

Turingov stroj

Turingov stroj je algoritemski sistem, miselni stroj (abstrakten model), ki stvarno ne obstaja.

Poglej Matematika in Turingov stroj

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Poglej Matematika in Ulomek

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Matematika in Ulug Beg

Umeritvena transformacija

V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.

Poglej Matematika in Umeritvena transformacija

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Poglej Matematika in Umetna inteligenca

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Poglej Matematika in Univerza

Ura (naprava)

čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.

Poglej Matematika in Ura (naprava)

Urar

Izvesek urarja v Mariboru Urar je strokovnjak, ki izdeluje, popravlja in izboljšuje ure.

Poglej Matematika in Urar

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Matematika in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urejeni par

Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.

Poglej Matematika in Urejeni par

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Matematika in Uzbekistan

Večkratna množica

Večkrátna mnóžica se v matematiki razlikuje od množice, ker ima lahko več enakih elementov.

Poglej Matematika in Večkratna množica

Vektor

Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.

Poglej Matematika in Vektor

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Matematika in Vektor (matematika)

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Poglej Matematika in Vektorski prostor

Veliko število

Vélika števíla so števila, ki so velika v primerjavi s števili iz vsakdanjega življenja.

Poglej Matematika in Veliko število

Veselo število

Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.

Poglej Matematika in Veselo število

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Matematika in Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Andrejevič Uspenski

Vladimir Andrejevič Uspenski, ruski matematik, jezikoslovec in publicist, * 27. november 1930, Moskva, † 27. junij 2018, Moskva.

Poglej Matematika in Vladimir Andrejevič Uspenski

Vozli Čebišova

Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.

Poglej Matematika in Vozli Čebišova

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Matematika in Vrsta (matematika)

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Matematika in Vrtenje

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Matematika in Vsota

Wacław Franciszek Sierpiński

Wacław Franciszek Sierpiński, poljski matematik, * 14. marec 1882, Varšava, Poljska, † 21. oktober 1969, Varšava.

Poglej Matematika in Wacław Franciszek Sierpiński

Walther Wilhelm Georg Bothe

Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Matematika in Walther Wilhelm Georg Bothe

Wilhelm Steinitz

Wilhelm Steinitz, avstrijsko-ameriški šahist judovskega rodu, * 17. maj 1836, Praga, Češka (tedaj Avstrijsko cesarstvo), † 12. avgust 1900, New York, ZDA.

Poglej Matematika in Wilhelm Steinitz

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Matematika in Willebrord Snell van Royen

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Matematika in Willem de Sitter

William Brouncker

William Brouncker, 2.

Poglej Matematika in William Brouncker

William Burnside

William Burnside, angleški matematik, * 2. julij 1852, London, Anglija, † 21. avgust 1927, West Wickham, London.

Poglej Matematika in William Burnside

William Oughtred

William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.

Poglej Matematika in William Oughtred

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Matematika in William Rowan Hamilton

William Thomas Tutte

William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.

Poglej Matematika in William Thomas Tutte

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Matematika in William Thomson

William Timothy Gowers

William Timothy Gowers, angleški matematik, * 20. november 1963, Marlborough, grofija Wiltshire, Anglija.

Poglej Matematika in William Timothy Gowers

Woodallovo število

Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.

Poglej Matematika in Woodallovo število

Y

Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.

Poglej Matematika in Y

Zajčje zaporedje

Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.

Poglej Matematika in Zajčje zaporedje

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Matematika in Zaporedje

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Poglej Matematika in Zemljepisna dolžina

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Poglej Matematika in Zenon

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Matematika in Zgodovina znanosti in tehnike

Zlati rez

Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.

Poglej Matematika in Zlati rez

Zlepek

Zlépek (angleško spline, pogovorno splajn) je v matematičnem področju numerične analize posebna krivulja, ki je določena deloma s polinomi.

Poglej Matematika in Zlepek

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Matematika in Znanost

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Poglej Matematika in Znanstvenik

Zornova lema

Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.

Poglej Matematika in Zornova lema

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Poglej Matematika in 0

100

100 (C) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Matematika in 100

120

120 (CXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matematika in 120

139

139 (CXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Matematika in 139

140

140 (CXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 140

170

170 (CLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matematika in 170

20

20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 20

20. pr. n. št.

20.

Poglej Matematika in 20. pr. n. št.

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 2000

210 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. 190. pr. n. št.

Poglej Matematika in 210 pr. n. št.

220 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št.

Poglej Matematika in 220 pr. n. št.

230 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. 210. pr. n. št.

Poglej Matematika in 230 pr. n. št.

240 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. 220. pr. n. št.

Poglej Matematika in 240 pr. n. št.

260 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. 240. pr. n. št.

Poglej Matematika in 260 pr. n. št.

270 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Matematika in 270 pr. n. št.

275 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Matematika in 275 pr. n. št.

276 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Matematika in 276 pr. n. št.

280 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Matematika in 280 pr. n. št.

285 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Matematika in 285 pr. n. št.

287 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Matematika in 287 pr. n. št.

290

290 (CCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Matematika in 290

295 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. 270. pr. n. št.

Poglej Matematika in 295 pr. n. št.

310 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.

Poglej Matematika in 310 pr. n. št.

315 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.

Poglej Matematika in 315 pr. n. št.

340 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.

Poglej Matematika in 340 pr. n. št.

344 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.

Poglej Matematika in 344 pr. n. št.

347 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.

Poglej Matematika in 347 pr. n. št.

350

350 (CCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 350

350 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št.

Poglej Matematika in 350 pr. n. št.

365 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. 340. pr. n. št.

Poglej Matematika in 365 pr. n. št.

378 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. 350. pr. n. št.

Poglej Matematika in 378 pr. n. št.

390 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.

Poglej Matematika in 390 pr. n. št.

405 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. 390. pr. n. št.

Poglej Matematika in 405 pr. n. št.

410 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.

Poglej Matematika in 410 pr. n. št.

411

411 (CDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matematika in 411

415

415 (CDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matematika in 415

428 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.

Poglej Matematika in 428 pr. n. št.

429

429 (CDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matematika in 429

430 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.

Poglej Matematika in 430 pr. n. št.

476

476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 476

480 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št.

Poglej Matematika in 480 pr. n. št.

485

485 (CDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matematika in 485

501

501 (DI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 501

524

524 (DXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 524

550

550 (DL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 550

598

598 (DXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Matematika in 598

60

60 (LX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matematika in 60

670

670 (DCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matematika in 670

70

70 (LXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 70

78

78 (LXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 78

780

780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 780

801

801 (DCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matematika in 801

826

826 (DCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 826

85

85 (LXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 85

873

873 (DCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 873

90 pr. n. št.

90 pr.

Poglej Matematika in 90 pr. n. št.

901

901 (CMI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 901

908

908 (CMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matematika in 908

920

920 (CMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 920

929

929 (CMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matematika in 929

938

938 (CMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matematika in 938

950

950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matematika in 950

998

998 (CMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matematika in 998

Prav tako znan kot Matematik, Matematičarka.

, Antična Grčija, Antika, Apolonij, Arabščina, Arabci, Arat, Argument, Arhimed, Arhimedov aksiom, Arhit, Aristarh, Aristej, Arthur Cayley, Arthur Stanley Eddington, Aryabhata I., Astronomija, August Ferdinand Möbius, Augustus De Morgan, Avstrija, Avtolik, Avtomorfno število, Šahovski računalniški programi, Šestkotniško število, Šnireljmanova gostota, Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha, Število, Število praštevil, Števka, Železova litina, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Čin Džjušao, Člen, Človeški možgani, Čudežni otrok, Édouard Albert Roche, Étienne Louis Malus, Évariste Galois, Balistika, Baza, Baza (linearna algebra), Bézierova krivulja, Benjamin Banneker, Benoît Mandelbrot, Benoit Paul Émile Clapeyron, Bernhard Riemann, Bhaskara, Bijektivna preslikava, Binom, Binomski koeficient, Biofizika, Bisekcija, Bizantinsko cesarstvo, Blaise Pascal, Boetij, Bonaventura Francesco Cavalieri, Booleova algebra, Boris Nikolajevič Delaunay, Brahmagupta, Brahmaguptova enakost, Brian Greene, Brownovo gibanje, Cantorjeva množica, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Carl-Gustav Arvid Rossby, Carnotov izrek (termodinamika), Cassini, Cassini-Huygens, Catalanovo število, Celi del, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Charles Augustin de Coulomb, Charles Babbage, Charles Dupin, Charles Hermite, Charles Marie de La Condamine, Charles-Eugène Delaunay, Che Guevara, Christen Longberg, Christiaan Huygens, Christian Andreas Doppler, Christoph Scheiner, Christoph Willibald Gluck, Christopher Clavius, Christopher Wren, Claude Elwood Shannon, Clausius-Clapeyronova enačba, Constantin Carathéodory, Dan Brown, Daniel Bernoulli, David Hilbert, Džang Heng, Džu Šidžje, Decimalno ločilo, Dejnostrat, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Denis Papin, Dicearh, Diofant, Diofantska enačba, Diracova medalja, Distributivnost, Donald Knuth, Douglas Rayner Hartree, Drevo igre, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Družabno število, Dušan Pagon, Dvanajstiški številski sistem, Dvočlena operacija, Dzu Čongdži, E, Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Edward Witten, Egipčanski ulomek, Einsteinov zapis, Ekologija, Ekonomija, Ekvivalenčna relacija, Elektrotehnik, Elektrotehnika, Elipsa, Emanuel Lasker, ENIAC, Enotski ulomek, Enrico Fermi, Entropija (klasična termodinamika), Erasmus Reinhold, Eratosten, Eratostenovo sito, Ernst Mach, Ernst Pascual Jordan, Erwin Schrödinger, Etuda št. 13 (Ligeti), Etude za klavir (Ligeti), Eugène Charles Catalan, Eugene Paul Wigner, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjevo število, Evan Christ, Evangelista Torricelli, Evdem z Rodosa, Evdoks, Evklid, Evtokij, Faktor, Fakulteta (funkcija), Felix Christian Klein, Felix Hausdorff, Ferdinand Georg Frobenius, Fermatova spirala, Fibonaccijevo število, Fieldsova medalja, Filolaj, Filozofija, Fizika, Fordov krog, Formula, Fotoelektrični pojav, Fraktal, Fraktal Ljapunova, Fran Jeran, François Jean Dominique Arago, Franc Breckerfeld, France Križanič, Francesco Maria Grimaldi, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Frederic Friedel, Freeman John Dyson, Fridtjof Nansen, Friedrich Engels, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Friedrich Mohs, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Funkcija (matematika), Funkcija beta, Funkcija gama, Galileo Galilei, Gaspard de Prony, Gaspard-Gustave Coriolis, Gaston Maurice Julia, Gauss, Gérard Desargues, Geografija, Geografski informacijski sistem, Geometrija, Geomorfologija, Georg Aunpekh von Peurbach, Georg Ferdinand Cantor, Georg Joachim Lauchen von Retij, George Biddell Airy, George Pólya, George William Hill, George Zweig, Georges Lemaître, Gerardus Mercator, Gerolamo Cardano, Gian-Carlo Rota, Gijasedin al-Kaši, Giordano Bruno, Giovanni Ceva, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Glasbena estetika, Godefroy Wendelin, Goldbachova domneva, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gradient, Gravitacijska singularnost, Grčija, Grška abeceda, Gregor Schoettl, Grki, Grupa, Gugol, Guo Šoudžing, Harmonična vrsta, Harold Jeffreys, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Henri Léon Lebesgue, Henri Poincaré, Henry Briggs, Henry Gellibrand, Henry John Stephen Smith, Heraklit Pontski, Herman Koroški, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Hermann von Reichenau, Heron, Hidrostatika, Hilbertovi problemi, Hiparh, Hipatija, Homomorfizem grupe, HP-32S, Hugo Dyonizy Steinhaus, I, Ibn Junis, Ibn Rušd, Identiteta, Imaginarna enota, IN, Injektivna preslikava, Interdisciplinarnost, Interpolacija, Iracionalno število, Isaac Barrow, Isaac Newton, Italija, Ivan Štalec, Ivan Bessarion, Ivo Lah, Izjavna forma, Izrael, Izrek, Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, Jacobijeva enakost, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jacobus Henricus van 't Hoff, Jacques Babinet, Jacques Philippe Marie Binet, Jakob Bernoulli I., Jakob Steiner, James Clerk Maxwell, James Dwight Dana, James Gregory, James Hopwood Jeans, James Joseph Sylvester, James Short, James Waddell Alexander II., Jan Łukasiewicz, Janez Krstnik Schoettl, Janez Markelj, Janez Mrčun, Jang Hui, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Biot, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Robert Argand, Jeremiah Horrocks, Jernej Kozak, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Ji Šing, Jožef Stefan, Johann Bernoulli I., Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Johannes Campanus, Johannes Diderik van der Waals, Johannes Kepler, Johannes Stöffler, John Couch Adams, John Dee, John Frederick William Herschel, John Harrison, John Horton Conway, John Napier, John Pell, John von Neumann, John Wallis, Jonas Žnidaršič, Joost Bürgi, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Liouville, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Josiah Willard Gibbs, Josip Globevnik, Josip Križan, Josip Plemelj, Josip Salomon Delmedigo, Julian Barbour, Julian Seymour Schwinger, Julius Plücker, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jurij Slatkonja, Jurij Vega, Kaprekarjevo število, Kardinalno število, Kartezični koordinatni sistem, Kazimierz Kuratowski, Kemija, Kinetična teorija plinov, Klimatologija, Kompozicija, Konon, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Krajevni vektor, Kraljeva družba, Križar, Kriptaritem, Kriptografija, Krožnica, Krogla, Krogla (razločitev), Kroneckerjeva delta, Ktezibij, Kušiar, Kurt Gödel, Kvadrat, Kvadratno število, Kvaternion, L'Encyclopédie, Laplaceova transformacija, Lars Valerian Ahlfors, Laurent Schwartz, Lavo Čermelj, Legendrova transformacija, Leonardo da Vinci, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Leseni princ, Lev Genrihovič Šnireljman, Lev Semjonovič Pontrjagin, Levi-Civitajev simbol, Li Je (matematik), Lie, Lihost, Lindemann-Weierstrassov izrek, Linearna algebra, Lju Hui, Ljudska republika Kitajska, Logaritem, Logaritemski integral, Logika, Lucasov profesor matematike, Ludwig Wittgenstein, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Madžarska, Magični kvadrat, Maji, Marcel Grossmann, Maria Gaetana Agnesi, Marian Rejewski, Marie Ennemond Camille Jordan, Marin Getaldić, Marin Mersenne, Marius Sophus Lie, Marjan Kozina, Marko Petkovšek, Matej Brešar, Matematična analiza, Matematična indukcija, Matematična konstanta, Matematična logika, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Matematika na šahovnici, Matrika, Max Born, Max Euwe, Möbiusova funkcija, Mednarodna matematična olimpijada, Mednarodni matematični Kenguru, Mednarodni sistem enot, Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko, Mehanik, Menehmo, Menelaj (razločitev), Menelaj Aleksandrijski, Meromorfna funkcija, Meton, Metrični prostor, Mezopotamija, Michael Florent van Langren, Michael James Lighthill, Michael Schumacher, Michel Hénon, Množica, Mnogokotniško število, Monoid, Monotonost, Muzikologija, Največji skupni delitelj, Naravno število, Nasir at-Tusi, Nasprotna vrednost, Navidezno popolno število, Nedotakljivo število, Neposredna algebrska logika, Neskončnost, Nevil Maskelyne, Nevtralni element, Nezadostno število, Niccolo Fontana Tartaglia, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Nicole Oresme, Niels Henrik Abel, Nikola Tesla, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nikomah, Nikomed, Nikoteles, Občina Moravče, Obilno število, Ole Christensen Rømer, Oliver Heaviside, Omar Hajam, Operacija, Ordinatni logaritemski integral, Osnovni izrek algebre, Otto Eduard Neugebauer, Pafnuti Lvovič Čebišov, Palindromno število, Panografija, Papež Silvester II., Papos Aleksandrijski, Paralela, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Albert Gordan, Paul Ehrenfest, Paul Erdős, Paul Guldin, Paul Isaac Bernays, Pavel Grošelj, Pavel Sergejevič Aleksandrov, Percival Lowell, Peter Apian, Peter Guthrie Tait, Peter Joseph William Debye, Petkotniško število, Pi, Pierre de Fermat, Pierre Gassendi, Pierre-François-André Méchain, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Simon Laplace, Pitagora, Pitagorejska trojica, Piteas, Platon, Podmnožica, Podolžno število, Poissonova enačba, Polgrupa, Popolni kvadrat, Popolno število, Porazdelitev delta, Pozitivizem, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Prafaktor, Praga, Prazna množica, Predhodnik, Premo gibanje, Presek (revija), Preslikava, Prijateljsko število, Problem osmih dam, Programi za simbolno računanje, Prokl, Prostor, Prostorska krivulja, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Računalniško programiranje, Računalništvo, Racionalno število, Radian, Rafael Bombelli, Rajko Jamnik, Ravnilo in šestilo, Raymond Smullyan, Razpolovni čas, Razvedrilna matematika, Realno število, Recipročna vrednost, Regiomontan, Regnier Gemma Frisius, Regularno praštevilo, Rekurzija, Relacija, Relacija ekvipolence, Relacija enakosti, Relacija urejenosti, René Descartes, Richard Matthew Stallman, Richard Phillips Feynman, Riemannova funkcija zeta, Robert Julius Trumpler, Rocheva meja, Roger Bacon, Roger Penrose, Ronald Sega, Ronald Zlatoper, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Russell Alan Hulse, Salvador Dalí, Samoštevilo, Sandi Klavžar, Savai Džai Singh, Schröderjevo število, Seštevanje, Sergej Vladimirovič Iljušin, Sestavljeno število, Seznam akademskih disciplin, Seznam angleških matematikov, Seznam avstrijskih matematikov, Seznam čeških matematikov, Seznam španskih matematikov, Seznam švicarskih matematikov, Seznam belgijskih matematikov, Seznam danskih matematikov, Seznam finskih matematikov, Seznam fizikov, Seznam francoskih matematikov, Seznam hrvaških matematikov, Seznam iranskih matematikov, Seznam italijanskih matematikov, Seznam madžarskih matematikov, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam nemških matematikov, Seznam nizozemskih matematikov, Seznam norveških matematikov, Seznam novozelandskih matematikov, Seznam programskih jezikov, Seznam slovenskih matematikov, Sfera, Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov, Signal, Sila, Silvo Breskvar, Siméon-Denis Poisson, Simetrija, Simon Newcomb, Sirakuze, Skakačev obhod, Skoraj popolno število, Slobodan Aljančić, Slovenski narodni preporod, Smithovo število, Soda in liha števila, Sodost, Solomon Lefschetz, Sosednja ulomka, Sosigen, Spirala, Sploščeni sferoid, Splošni gravitacijski zakon, Spremenljivka, Srečno število, Srečno praštevilo, Stanislaw Marcin Ulam, Statistična fizika, Statistika, Steinhausov mnogokotniški zapis, Stephen Cole Kleene, Stephen Hawking, Stephen Smale, Stožnica, Strabon, Strofoida, Subrahmanyan Chandrasekhar, Sundzi Suandžing, Supernaloga, Surjektivna preslikava, Svante August Arrhenius, SVD, Sveta Helena (otok), Tabit ibn Kora, Tabit Ibrahim, Tabitovo število, Taksonomija, Tales, Taylorjeva vrsta, Tehnika, Temelji matematike, Teodolit, Teodozij, Teon I., Teon II., Teorija števil, Teorija grafov, Teorija grup, Teorija množic, TeX, Théophile Ernest de Donder, Theodore von Kármán, Thomas Alva Edison, Thomas Bradwardine, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Thomas Penyngton Kirkman, Thomas Wright (astronom), Thue-Morsejevo zaporedje, Tibet, Točka (geometrija), Tobias Mayer, Topologija, Translacija, Transsibirska železnica, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotniško število, Trikotniško kvadratno število, Tuje število, Tujost, Tullio Levi-Civita, Turingov stroj, Ulomek, Ulug Beg, Umeritvena transformacija, Umetna inteligenca, Univerza, Ura (naprava), Urar, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Urejeni par, Uzbekistan, Večkratna množica, Vektor, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Veliko število, Veselo število, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Andrejevič Uspenski, Vozli Čebišova, Vrsta (matematika), Vrtenje, Vsota, Wacław Franciszek Sierpiński, Walther Wilhelm Georg Bothe, Wilhelm Steinitz, Willebrord Snell van Royen, Willem de Sitter, William Brouncker, William Burnside, William Oughtred, William Rowan Hamilton, William Thomas Tutte, William Thomson, William Timothy Gowers, Woodallovo število, Y, Zajčje zaporedje, Zaporedje, Zemljepisna dolžina, Zenon, Zgodovina znanosti in tehnike, Zlati rez, Zlepek, Znanost, Znanstvenik, Zornova lema, 0, 100, 120, 139, 140, 170, 20, 20. pr. n. št., 2000, 210 pr. n. št., 220 pr. n. št., 230 pr. n. št., 240 pr. n. št., 260 pr. n. št., 270 pr. n. št., 275 pr. n. št., 276 pr. n. št., 280 pr. n. št., 285 pr. n. št., 287 pr. n. št., 290, 295 pr. n. št., 310 pr. n. št., 315 pr. n. št., 340 pr. n. št., 344 pr. n. št., 347 pr. n. št., 350, 350 pr. n. št., 365 pr. n. št., 378 pr. n. št., 390 pr. n. št., 405 pr. n. št., 410 pr. n. št., 411, 415, 428 pr. n. št., 429, 430 pr. n. št., 476, 480 pr. n. št., 485, 501, 524, 550, 598, 60, 670, 70, 78, 780, 801, 826, 85, 873, 90 pr. n. št., 901, 908, 920, 929, 938, 950, 998.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti