Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Anno Domini

Index Anno Domini

Anno Domini, s kratico AD je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.

17 odnosi: Ab urbe condita, Besedna zveza, Dioklecijan, Dionizij Mali, Jacques Cassini, Jezus Kristus, Koledar, Koledarska doba, Naše štetje let, Philippe de La Hire, 0, 0 (leto), 1 (število), 1 pr. n. št., 2 pr. n. št., 3 pr. n. št., 525.

Ab urbe condita

Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.

Novo!!: Anno Domini in Ab urbe condita · Poglej več »

Besedna zveza

Besedna zveza je zveza dveh ali več besed, ki sta med seboj slovnično povezani (npr. lepa hiša, govoriti razločno, oče in mati).

Novo!!: Anno Domini in Besedna zveza · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Anno Domini in Dioklecijan · Poglej več »

Dionizij Mali

Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali, skitski menih, ki je vpeljal sodobni način štetja let in poimenovanje Anno Domini - pozneje posodobljeno v leto pred Kristusom (pr. Kr.); okoli 470, † okoli 544.

Novo!!: Anno Domini in Dionizij Mali · Poglej več »

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Novo!!: Anno Domini in Jacques Cassini · Poglej več »

Jezus Kristus

Jézus ali Jézus Krístus, (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš iz hebrejščine in grščine (Maziljeni) tudi Jézus iz Názareta ali Jezus Nazaréčan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * med 7 in 4 pr. n. št., Judeja, † med 30 in 33, Judeja (po krščanski tradiciji * 25. decembra 1, Betlehem, Judeja, † 7. april 33, Jeruzalem, Judeja) Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot po Kr. ali n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verjujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega božjega Sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Novo!!: Anno Domini in Jezus Kristus · Poglej več »

Koledar

Koledar je sestav določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta.

Novo!!: Anno Domini in Koledar · Poglej več »

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Novo!!: Anno Domini in Koledarska doba · Poglej več »

Naše štetje let

Naše štetje let oziroma naše štetje (okrajšano n. št.) je koledarska doba, ki jo uporablja večina sodobnega sveta, dosledno pa tisti del, ki izhaja iz evropske kulturne tradicije.

Novo!!: Anno Domini in Naše štetje let · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Anno Domini in Philippe de La Hire · Poglej več »

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Novo!!: Anno Domini in 0 · Poglej več »

0 (leto)

Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.

Novo!!: Anno Domini in 0 (leto) · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Anno Domini in 1 (število) · Poglej več »

1 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Anno Domini in 1 pr. n. št. · Poglej več »

2 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Anno Domini in 2 pr. n. št. · Poglej več »

3 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Anno Domini in 3 pr. n. št. · Poglej več »

525

525 (DXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Anno Domini in 525 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Leta Gospodovega, P. Kr., Po Kr., Po Kristusu, Pr. Kr., Pred Kristusom, V letu Gospodovem.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »