Kazalo
43 odnosi: Apeninski polotok, Astronom, Astronomija, Babilon, Babilonija, Bizantinsko cesarstvo, Datum, Dioklecijan, Etruščani, Gregorijanski koledar, Hidžra (islam), Islamski koledar, Julijanski koledar, Kaldeja, Koledar, Kralj, Krščanstvo, Latinščina, Latinci, Leto, Mohamed, Naše štetje let, Nabonasar, Olimpijske igre, Ptolemaj, Rim, Rimski koledar, Rusija, Seznam babilonskih kraljev, Sreda, Zgodovina, 1. julij, 1. oktober, 1. september, 17. stoletje, 18. stoletje, 20. stoletje, 26. februar, 284, 5. stoletje pr. n. št., 622, 7. stoletje, 776.
- Koledarske dobe
- Kronologija
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Koledarska doba in Apeninski polotok
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Koledarska doba in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Koledarska doba in Astronomija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Koledarska doba in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Koledarska doba in Babilonija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Koledarska doba in Bizantinsko cesarstvo
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Koledarska doba in Datum
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Koledarska doba in Dioklecijan
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Koledarska doba in Etruščani
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Koledarska doba in Gregorijanski koledar
Hidžra (islam)
Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622.
Poglej Koledarska doba in Hidžra (islam)
Islamski koledar
Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.
Poglej Koledarska doba in Islamski koledar
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Koledarska doba in Julijanski koledar
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Koledarska doba in Kaldeja
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Koledarska doba in Koledar
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Koledarska doba in Kralj
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Koledarska doba in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Koledarska doba in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Koledarska doba in Latinci
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Koledarska doba in Leto
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Koledarska doba in Mohamed
Naše štetje let
Naše štetje let oziroma naše štetje (okrajšano n. št.) je koledarska doba, ki jo uporablja večina sodobnega sveta, dosledno pa tisti del, ki izhaja iz evropske kulturne tradicije.
Poglej Koledarska doba in Naše štetje let
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Koledarska doba in Nabonasar
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Koledarska doba in Olimpijske igre
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Koledarska doba in Ptolemaj
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Koledarska doba in Rim
Rimski koledar
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.
Poglej Koledarska doba in Rimski koledar
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Koledarska doba in Rusija
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Koledarska doba in Seznam babilonskih kraljev
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Poglej Koledarska doba in Sreda
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Koledarska doba in Zgodovina
1. julij
1.
Poglej Koledarska doba in 1. julij
1. oktober
1.
Poglej Koledarska doba in 1. oktober
1. september
1.
Poglej Koledarska doba in 1. september
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Koledarska doba in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Koledarska doba in 18. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Koledarska doba in 20. stoletje
26. februar
26.
Poglej Koledarska doba in 26. februar
284
284 (CCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Koledarska doba in 284
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Koledarska doba in 5. stoletje pr. n. št.
622
622 (DCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Koledarska doba in 622
7. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.
Poglej Koledarska doba in 7. stoletje
776
776 (DCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Koledarska doba in 776
Glej tudi
Koledarske dobe
Kronologija
Prav tako znan kot Koledarska era.