Kazalo
269 odnosi: Adrien Auzout, Agorafobija, Akcija (fizika), Akcijski radij, Al-Farabi, Albert Abraham Michelson, Alfredo Andreini, Anaksimander, Anekdota, Antikomutativnost, Antropično načelo, Apeiron, Arhit, Astronavt, Astronavtika, Avtohtonistična teorija, Žarek, Čakra, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna kuhinja, Črna luknja, Črvina, Barve v religiozni simboliki, Baza 20, Bojišče, Boltzmannova konstanta, Borovo gostüvanje, Brian Greene, Charles William Misner, Cilindrični koordinatni sistem, Corinne Alison Manogue, Digitalna fizika, Dimetilsulfat, Dolžina, Dramatika, Dušan Fišer, Duh, E = mc², Edmond Halley, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Ehrenfestov paradoks, Einsteinova konstanta, Ekfant, Ekologija ekosistemov, Ekvipotencial, Električni dipol, Električni potencial, Električno polje, Elektrostatična razelektritev, Energija ničelne točke, ... Razširi indeks (219 več) »
Adrien Auzout
Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.
Poglej Prostor in Adrien Auzout
Agorafobija
Agorafobija je izraz za strah pred odprtimi prostori.
Poglej Prostor in Agorafobija
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Prostor in Akcija (fizika)
Akcijski radij
Akcíjski rádij je prostorski doseg delovanja zračnega plovila in označuje razdaljo, ki jo lahko preleti v obe smeri brez vmesnega pristanka in dodajanja goriva.
Poglej Prostor in Akcijski radij
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Prostor in Al-Farabi
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Prostor in Albert Abraham Michelson
Alfredo Andreini
Alfredo Andreini, italijanski zdravnik in entomolog, * 27. julij 1870, Firence, Italija, † 11. december 1943, Lippiano, Italija.
Poglej Prostor in Alfredo Andreini
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Prostor in Anaksimander
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Prostor in Anekdota
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Prostor in Antikomutativnost
Antropično načelo
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.
Poglej Prostor in Antropično načelo
Apeiron
Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.
Poglej Prostor in Apeiron
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Poglej Prostor in Arhit
Astronavt
Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.
Poglej Prostor in Astronavt
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Prostor in Astronavtika
Avtohtonistična teorija
Avtohtonistična teorija je v zgodovinski vedi teorija, ki želi dokazati daljšo prisotnost neke jezikovne ali etnične skupine na geografsko določenem prostoru.
Poglej Prostor in Avtohtonistična teorija
Žarek
Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.
Poglej Prostor in Žarek
Čakra
Čákra (sanskrtsko cakra चक्र pomeni kolo, krog, tudi kolo življenja) so »energetski« centri v človeškem telesu po izročilu vzhodni kultur, predvsem v hinduizmu in duhovnih sistemih joge, kot tudi vedno bolj na Zahodu.
Poglej Prostor in Čakra
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Prostor in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna kuhinja
Liznjekovi domačiji Črna kuhinja je prostor v kateri dim ni speljan skozi dimnik.
Poglej Prostor in Črna kuhinja
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Prostor in Črna luknja
Črvina
Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.
Poglej Prostor in Črvina
Barve v religiozni simboliki
Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja.
Poglej Prostor in Barve v religiozni simboliki
Baza 20
Baza 20 (900 mnm) je bila glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med letoma 1942 in 1944.
Poglej Prostor in Baza 20
Bojišče
Bojišče je prostor, kjer se odvija vojaški spopad med oboroženimi silami dveh ali več sovražnih držav.
Poglej Prostor in Bojišče
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Prostor in Boltzmannova konstanta
Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.
Poglej Prostor in Borovo gostüvanje
Brian Greene
Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.
Poglej Prostor in Brian Greene
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Poglej Prostor in Charles William Misner
Cilindrični koordinatni sistem
Cilíndrični (tudi váljni, váljasti ali váljčni) koordinátni sistém je prostorski koordinatni sistem, ki ga dobimo tako, da polarni koordinatni sistem v ravnini dopolnimo s tretjo koordinato - višino nad (pod) osnovno ravnino.
Poglej Prostor in Cilindrični koordinatni sistem
Corinne Alison Manogue
Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.
Poglej Prostor in Corinne Alison Manogue
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Poglej Prostor in Digitalna fizika
Dimetilsulfat
Dimetilsulfat je kemična spojina z formulo (CH3O)2SO2 in molekulsko formulo C2H6O4S.
Poglej Prostor in Dimetilsulfat
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Prostor in Dolžina
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Prostor in Dramatika
Dušan Fišer
Dušan Fišer, slovenski slikar in galerist * 1. februar 1962, Ptuj.
Poglej Prostor in Dušan Fišer
Duh
Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).
Poglej Prostor in Duh
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Prostor in E = mc²
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Prostor in Edmond Halley
Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.
Poglej Prostor in Ehrenfest-Tolmanov pojav
Ehrenfestov paradoks
Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.
Poglej Prostor in Ehrenfestov paradoks
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Prostor in Einsteinova konstanta
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Poglej Prostor in Ekfant
Ekologija ekosistemov
Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.
Poglej Prostor in Ekologija ekosistemov
Ekvipotencial
Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.
Poglej Prostor in Ekvipotencial
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Prostor in Električni dipol
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Prostor in Električni potencial
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Prostor in Električno polje
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Poglej Prostor in Elektrostatična razelektritev
Energija ničelne točke
Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.
Poglej Prostor in Energija ničelne točke
Enotska kocka
Enotska kocka Enotska kocka je v matematiki kocka, ki ima vse robove enake 1.
Poglej Prostor in Enotska kocka
Entiteta
Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Poglej Prostor in Entiteta
ER = EPR
ER.
Poglej Prostor in ER = EPR
Ergonomska osvetlitev
Ergonomska osvetlitev je odnos med človekom in izvorom svetlobe.
Poglej Prostor in Ergonomska osvetlitev
Etantiol
Etantiol je hlapljiva tekočina z vonjem po česnu, katere hlapi so zelo lahko vnetljivi.
Poglej Prostor in Etantiol
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Prostor in Eter (fizika)
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Prostor in Evklidski prostor
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Poglej Prostor in Faradayeva kletka
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Prostor in Felix Christian Klein
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Prostor in Filadelfijski poskus
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Prostor in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Prostor in Fizika
Forma viva
Forma viva v Portorožu: skulptura ''Poklon domoljubom, umrlim za svobodo'', avtor Achiam, 1963 Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.
Poglej Prostor in Forma viva
Fotovoltaika
Sončna elektrarna v letalskem oporišču Nellis, ZDA. Fotonapetostni paneli so nameščeni na enoosnih sledilnikih, ki se obračajo za soncem Styria, Avstrija Solarni paneli na vesoljski postaji International Space Station Oris evropskih področij po potencialu pridobivanja solarne električne energije.
Poglej Prostor in Fotovoltaika
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Prostor in Fridmanovi enačbi
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Prostor in Friedrich Wilhelm Bessel
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Poglej Prostor in Galilejev primer
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Poglej Prostor in Galilejeva transformacija
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Prostor in Gaussov gravitacijski zakon
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Prostor in Gaussova ukrivljenost
Generacija '98
Generacija ’98 (znana tudi pod imenom generacija 1898 ali v španščini generación del 98) je naziv za skupino umetnikov, pesnikov, filozofov, ki so delovali v Španiji v času špansko-ameriške vojne (1898).
Poglej Prostor in Generacija '98
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Prostor in Geodetka
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Prostor in Geometrija
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Prostor in Geometrijsko mesto točk
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Prostor in Gola singularnost
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Prostor in Gostota sile
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Prostor in Gostota toplotnega toka
Grad svetega Justa
Trdnjava Svetega Justa. V ospredju ostanki rimske civilne bazilike Grad San Giusto Grad svetega Justa (italijansko Castello di San Giusto) je grad, ki se nahaja v Trstu.
Poglej Prostor in Grad svetega Justa
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Prostor in Heliocentrični model
Herman Koroški
Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.
Poglej Prostor in Herman Koroški
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Prostor in Hermann Weyl
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Prostor in Hidrosfera
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Prostor in Hilbertov prostor
Hilbertova krivulja
Hilbertova krivulja prvega reda Hilbertova krivulja prvega in drugega reda Hilbertova krivulja prvega, drugega in tretjega reda Hilbertova krivulja šestega reda Hilbertova krivúlja je zvezna fraktalna krivulja, ki zapolni prostor.
Poglej Prostor in Hilbertova krivulja
Hitra izdelava prototipov
Hitra izdelava prototipov (angleško Rapid prototyping), tudi znana kot izdelava trdnih prostih oblik, je avtomatska konstrukcija fizičnih objektov s 3D-tiskanjem, stereolitografskimi napravami ali sistemi selektivnega laserskega sintetiziranja… Prve tehnike hitre izdelave prototipa so bile na voljo v 80.
Poglej Prostor in Hitra izdelava prototipov
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Prostor in Hitrost
Holokrov
Holokrov (angleško holodeck - dobesedno holografski krov) je v namišljenem vesolju Zvezdnih stez oblika navidezne resničnosti.
Poglej Prostor in Holokrov
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Prostor in Idealni plin
Itzhak Bars
Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.
Poglej Prostor in Itzhak Bars
Izolacija
Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.
Poglej Prostor in Izolacija
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Prostor in Jacobus Cornelius Kapteyn
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Prostor in Jakost (fizika)
Javna hiša
Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.
Poglej Prostor in Javna hiša
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Poglej Prostor in Jean Buridan
Jedka snov
Jédke snoví ali jedčíne (tudi korozívne snoví ali korozívi) so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (na primer kožo, sluznico) povzročijo ireverzibilno poškodbo tkiva.
Poglej Prostor in Jedka snov
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Prostor in John Archibald Wheeler
Julian Barbour
Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.
Poglej Prostor in Julian Barbour
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Prostor in Kartezični koordinatni sistem
KD drevo
k-d-drevo (k-razsežno ~, k-dimenzionalno ~) je v računalništvu podatkovna struktura, ki omogoča organizacijo objektov (točk) v k razsežnostih.
Poglej Prostor in KD drevo
Keplerjeva domneva
Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Prostor in Keplerjeva domneva
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Prostor in Kinematika
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Poglej Prostor in Kineziologija
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Prostor in Kip Stephen Thorne
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Prostor in Klasična mehanika
Koevolucija
Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.
Poglej Prostor in Koevolucija
Konopljino olje
Konopljino olje (nekdaj konopljeno olje) je stiskano iz semen konoplje (kanabisa) rastlin, ne glede na sev konoplje.
Poglej Prostor in Konopljino olje
Koordinatni čas
Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.
Poglej Prostor in Koordinatni čas
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Prostor in Kozmološka konstanta
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Prostor in Krajevni vektor
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Prostor in Kristal
Krivo gibanje
Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.
Poglej Prostor in Krivo gibanje
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Prostor in Krivulja
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej Prostor in Kroglasta zvezdna kopica
Kužmucke
Naslovnica knjige Kužmucke, avtorice Marjete Novak Kužmucke je naslov slovenske kratke sodobne pravljice avtorice Marjete Novak.
Poglej Prostor in Kužmucke
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Prostor in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Prostor in Kvantna mehanika
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Prostor in Lagrangeeva točka
Lapidarij
Budimpešti Čakovcu Lapidarij (lapidarium, kamen) je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen.
Poglej Prostor in Lapidarij
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Prostor in Lega
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Prostor in Letalo
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Prostor in Liejeva grupa
Literarna oseba
Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.
Poglej Prostor in Literarna oseba
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Prostor in Lorentzeva transformacija
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Prostor in Machovsko načelo
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Prostor in Magnetna permeabilnost
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Prostor in Magnetno polje
Marko Uršič
Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.
Poglej Prostor in Marko Uršič
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Prostor in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Prostor in Matematika
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Prostor in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Prostor in Maxwellove enačbe
Mehanska energija
Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.
Poglej Prostor in Mehanska energija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Prostor in Mera (matematika)
Merilo
Zgled grafičnega merila Merilo je številčno razmerje, ki pove, koliko v naravni velikosti meri predmet ali prostor.
Poglej Prostor in Merilo
Meskalin
Meskalín je halucinogen iz mehiškega kaktusa pejotl (Lophophora williamsii).
Poglej Prostor in Meskalin
Metrični prostor
Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.
Poglej Prostor in Metrični prostor
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Prostor in Metrika FLRW
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Prostor in Michel Hénon
Milni mehurček
Milni mehurček Odsev oblaka v milnem mehurčku Mílni mehúrček je zelo tanka plast milne vode v obliki sfere.
Poglej Prostor in Milni mehurček
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Prostor in Mimobežnica
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Prostor in Miselni preizkus
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Prostor in Množica
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Poglej Prostor in Mnogočasovne razsežnosti
Moda
Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.
Poglej Prostor in Moda
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Prostor in Načelo nedoločenosti
Nacionalna država
Nacionálna držáva (tudi polítični národ) je družbeno-politična kategorija naroda kot etnične skupine, oblikovanega oz.
Poglej Prostor in Nacionalna država
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Prostor in Naklon tira
Nanostruktura
AFM na desni. Slika iz Strong.Strong (2004). Nánostruktúra je objekt vmesne velikosti med molekulskimi in mikroskopskimi (velikosti mikrometra) strukturami.
Poglej Prostor in Nanostruktura
Navoj
Navoj. Navòj je prostorska krivulja, ki se zelo pogosto uporablja v strojništvu.
Poglej Prostor in Navoj
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Prostor in Negativna energija
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Prostor in Neskončnost
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Prostor in Nezemeljsko življenje
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Prostor in Nikola Tesla
O speči kraljični in čudodelnem ptiču
thumb O speči kraljični in čudodelnemu ptiču je slovenska ljudska pravljica.
Poglej Prostor in O speči kraljični in čudodelnem ptiču
Objekt
Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.
Poglej Prostor in Objekt
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Poglej Prostor in Oblika Vesolja
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Prostor in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Oder
Oder je prostor ali del prostora, ki je navadno postavljen višje od svoje okolice in je zgrajen iz desk.
Poglej Prostor in Oder
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Prostor in Odprta zvezdna kopica
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Prostor in Olbersov paradoks
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Prostor in Ozračje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Prostor in Ozvezdje
Panografija
Panografíja je tehnika fotografiranja z uporabo računalnika, ki uporablja programska orodja z matematičnimi algoritmi za prikaz različnih vrst kartografskih projekcij.
Poglej Prostor in Panografija
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Poglej Prostor in Pedologija
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Prostor in Peta sila
Pihalni orkester Koper
Pihalni orkester Koper ali krajše POK je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Prostor in Pihalni orkester Koper
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Prostor in Pitagorejstvo
Plakat
''Političnopropagandni plakat iz leta 1949'' Plakát ali lepák je velik kos papirja, ki visi na zidu ali drugi površini.
Poglej Prostor in Plakat
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Prostor in Plazma (fizika)
Plezališče
Plezališče Mala Bela stena Plezališče je prostor, urejen za plezanje, tako v naravi kot tudi v zaprtem prostoru.
Poglej Prostor in Plezališče
Plezalna stena
Plezanje po notranji plezalni steni. Plezalna stena je umetno zgrajena stena z oprimki za roke in stopki za noge, zgrajena v zaprtih prostorih ali na prostem.
Poglej Prostor in Plezalna stena
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Prostor in Plin
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Prostor in Ploskev
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Prostor in Požar
Poincaréjeva domneva
Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.
Poglej Prostor in Poincaréjeva domneva
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Prostor in Polarni koordinatni sistem
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Prostor in Polieder
Popolnjevanje oboroženih sil
Popolnjevanje oboroženih sil je celota ukrepov in postopkov, ki oboroženim silam zagotavljajo načrtovane kontingente moštva, živine in materialnih sredstev v miru in vojni Ožje gledano je popolnjevanje dodeljevanje posameznikov, enot, kosa opreme, skupine posameznikov, skupine enot ali opreme bojni enoti z namenom doseči ali zagotoviti njeno predpisano moč potem, ko je utrpela izgube v moštvu ali opremi.
Poglej Prostor in Popolnjevanje oboroženih sil
Porazdelitev mase
Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.
Poglej Prostor in Porazdelitev mase
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Prostor in Pospešek
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Prostor in Pot
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Prostor in Potovanje v času
Povezanost
Prostor, obarvan z rdečo je povezan, zeleni prostor pa je nepovezan Povezanost je topološka lastnost.
Poglej Prostor in Povezanost
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Poglej Prostor in Povlek prostora
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Prostor in Poyntingov vektor
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Prostor in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Prostor in Prasevanje
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Prostor in Pravilni polieder
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Prostor in Prostor-čas
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Prostor in Prostornina
Prostorska krivulja
Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.
Poglej Prostor in Prostorska krivulja
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Poglej Prostor in Prostorski kot
Prostorsko planiranje
Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, medkrajevnimi (regionalnimi) in državnimi interesi.
Poglej Prostor in Prostorsko planiranje
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Prostor in Prostostna stopnja (mehanika)
Protihrupna ograja
250px Protihrupna ograja je konstrukcija, ki ščiti naseljeno okolje pred prekomernim hrupom vozil iz smeri prometnice (ceste, železnice).
Poglej Prostor in Protihrupna ograja
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Prostor in Ravnina
Ravnina (razločitev)
Ravnina ima več pomenov.
Poglej Prostor in Ravnina (razločitev)
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Prostor in Razdalja
Razlika potencialov
Razlíka potenciálov je izraz, ki lahko pomeni.
Poglej Prostor in Razlika potencialov
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Prostor in Razsežnost (vektorski prostor)
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Prostor in Realnost
Regionalno prostorsko planiranje
Regionalno prostorsko planiranje (angleško: country planning, francosko: planification regionale, nemško: Landesplannung) pomeni smotrno usmerjanje prihodnjega družbenega razvoja v pokrajini (regiji).
Poglej Prostor in Regionalno prostorsko planiranje
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Prostor in Renormalizacija
Ribja kraljica
Ribja kraljica je slovenska narodna pravljica.
Poglej Prostor in Ribja kraljica
Rindler-Møllerjeva transformacija
Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.
Poglej Prostor in Rindler-Møllerjeva transformacija
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Prostor in Rocheva meja
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Prostor in Ruđer Josip Bošković
Sedem let pri beli kači
Sedem let pri beli kači je belokranjska ljudska pravljica.
Poglej Prostor in Sedem let pri beli kači
Sektor (Zvezdne steze)
Sektor je v domišljijskem svetu Zvezdnih stez območje prostora, po navadi označeno z nizom števil, ki označujejo njegovo lego v naši Galaksiji.
Poglej Prostor in Sektor (Zvezdne steze)
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Prostor in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prostor in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Prostor in Seznam pravilnih politopov
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Prostor in Sfera
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Prostor in Sferni koordinatni sistem
Signal
Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.
Poglej Prostor in Signal
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Prostor in Simetrijska grupa
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Poglej Prostor in Solenoidalno polje
Solomon Lefschetz
Solomon Lefschetz, ameriški matematik ruskega rodu, * 3. september 1884, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 5. oktober 1972, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Prostor in Solomon Lefschetz
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Prostor in Spinor
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Prostor in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Prostor in Splošni gravitacijski zakon
Spontani zlom simetrije
Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.
Poglej Prostor in Spontani zlom simetrije
Srečko Kosovel
Kosovelov grob v Tomaju Srečko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.
Poglej Prostor in Srečko Kosovel
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Prostor in Stoicizem
Strojnica
Strojnica je lahko.
Poglej Prostor in Strojnica
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Prostor in Supermasivna črna luknja
Svetišče
Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.
Poglej Prostor in Svetišče
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Prostor in Svetlobno leto
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Poglej Prostor in Tahion
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Prostor in Telo (fizika)
Temna energija
language.
Poglej Prostor in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Prostor in Temna snov
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Prostor in Tenzorsko polje
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Prostor in Teorija superstrun
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Poglej Prostor in Teorija vsega
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Prostor in Teselacija
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Prostor in Tesla (enota)
Thomas Digges
Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.
Poglej Prostor in Thomas Digges
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Prostor in Topološki prostor
Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja.
Poglej Prostor in Trajnostni razvoj
Transformatorsko olje
Ampule za vzorce transformatorskega olja Transformatorsko olje ali izolacijsko olje je po navadi visoko rafinirano mineralno olje, ki je stabilno pri visokih temperaturah in ima odlične električne izolacijske lastnosti.
Poglej Prostor in Transformatorsko olje
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Prostor in Trirazsežni prostor
Umetni horizont
Umetni horizont. Umetni horizont (tudi indikator položaja) je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje.
Poglej Prostor in Umetni horizont
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Prostor in Umetnostna zgodovina
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Prostor in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Prostor in Vakuum
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Prostor in Van Allenovi sevalni pasovi
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Prostor in Variacijski račun
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Prostor in Vektor četverec
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Prostor in Vektorski produkt
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Prostor in Veliki Atraktor
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Prostor in Vesolje
Vesoljska ladja
Vesóljska ládja je umetno nebesno telo, ki je zmožno (omejenega) potovanja po vesoljskem prostoru in ima posadko.
Poglej Prostor in Vesoljska ladja
Vevericam nič ne uide
Vevericam nič ne uide je zbirka kratkih zgodb, prvenec pisatelja Nejca Gazvode.
Poglej Prostor in Vevericam nič ne uide
Vijačnica
Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.
Poglej Prostor in Vijačnica
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Prostor in Vladarska rodbina
Vratna kljuka
Preprosta moderna vratna kljuka (ZDA). Vratna kljuka je pritrjen mehanizem, ki služi za odpiranje ter zapiranje vrat.
Poglej Prostor in Vratna kljuka
Vrtinčnica
Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).
Poglej Prostor in Vrtinčnica
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Prostor in Vzhodna filozofija
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Prostor in William Thomson
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Poglej Prostor in Zakon o ohranitvi naboja
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Prostor in Zemlja
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Prostor in Zenon
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Prostor in Zgodovina
Zgodovina ekologije
O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.
Poglej Prostor in Zgodovina ekologije
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Prostor in Zgodovina matematike
Ziferblat
Ziferblat (svoboden prostor) je mednarodna veriga kavarn, ki strankam ponuja neomejeno količino čaja, kave, prigrizkov in brezžično povezavo.
Poglej Prostor in Ziferblat
Zvočno polje
Zvočno polje je prostor z zvočnim valovanjem.
Poglej Prostor in Zvočno polje
2-metoksietanol
2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.
Poglej Prostor in 2-metoksietanol
, Enotska kocka, Entiteta, ER = EPR, Ergonomska osvetlitev, Etantiol, Eter (fizika), Evklidski prostor, Faradayeva kletka, Felix Christian Klein, Filadelfijski poskus, Filozofija, Fizika, Forma viva, Fotovoltaika, Fridmanovi enačbi, Friedrich Wilhelm Bessel, Galilejev primer, Galilejeva transformacija, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova ukrivljenost, Generacija '98, Geodetka, Geometrija, Geometrijsko mesto točk, Gola singularnost, Gostota sile, Gostota toplotnega toka, Grad svetega Justa, Heliocentrični model, Herman Koroški, Hermann Weyl, Hidrosfera, Hilbertov prostor, Hilbertova krivulja, Hitra izdelava prototipov, Hitrost, Holokrov, Idealni plin, Itzhak Bars, Izolacija, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jakost (fizika), Javna hiša, Jean Buridan, Jedka snov, John Archibald Wheeler, Julian Barbour, Kartezični koordinatni sistem, KD drevo, Keplerjeva domneva, Kinematika, Kineziologija, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Koevolucija, Konopljino olje, Koordinatni čas, Kozmološka konstanta, Krajevni vektor, Kristal, Krivo gibanje, Krivulja, Kroglasta zvezdna kopica, Kužmucke, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Lagrangeeva točka, Lapidarij, Lega, Letalo, Liejeva grupa, Literarna oseba, Lorentzeva transformacija, Machovsko načelo, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje, Marko Uršič, Matematična fizika, Matematika, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Maxwellove enačbe, Mehanska energija, Mera (matematika), Merilo, Meskalin, Metrični prostor, Metrika FLRW, Michel Hénon, Milni mehurček, Mimobežnica, Miselni preizkus, Množica, Mnogočasovne razsežnosti, Moda, Načelo nedoločenosti, Nacionalna država, Naklon tira, Nanostruktura, Navoj, Negativna energija, Neskončnost, Nezemeljsko življenje, Nikola Tesla, O speči kraljični in čudodelnem ptiču, Objekt, Oblika Vesolja, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Oder, Odprta zvezdna kopica, Olbersov paradoks, Ozračje, Ozvezdje, Panografija, Pedologija, Peta sila, Pihalni orkester Koper, Pitagorejstvo, Plakat, Plazma (fizika), Plezališče, Plezalna stena, Plin, Ploskev, Požar, Poincaréjeva domneva, Polarni koordinatni sistem, Polieder, Popolnjevanje oboroženih sil, Porazdelitev mase, Pospešek, Pot, Potovanje v času, Povezanost, Povlek prostora, Poyntingov vektor, Prapok, Prasevanje, Pravilni polieder, Prostor-čas, Prostornina, Prostorska krivulja, Prostorski kot, Prostorsko planiranje, Prostostna stopnja (mehanika), Protihrupna ograja, Ravnina, Ravnina (razločitev), Razdalja, Razlika potencialov, Razsežnost (vektorski prostor), Realnost, Regionalno prostorsko planiranje, Renormalizacija, Ribja kraljica, Rindler-Møllerjeva transformacija, Rocheva meja, Ruđer Josip Bošković, Sedem let pri beli kači, Sektor (Zvezdne steze), Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam pravilnih politopov, Sfera, Sferni koordinatni sistem, Signal, Simetrijska grupa, Solenoidalno polje, Solomon Lefschetz, Spinor, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spontani zlom simetrije, Srečko Kosovel, Stoicizem, Strojnica, Supermasivna črna luknja, Svetišče, Svetlobno leto, Tahion, Telo (fizika), Temna energija, Temna snov, Tenzorsko polje, Teorija superstrun, Teorija vsega, Teselacija, Tesla (enota), Thomas Digges, Topološki prostor, Trajnostni razvoj, Transformatorsko olje, Trirazsežni prostor, Umetni horizont, Umetnostna zgodovina, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vakuum, Van Allenovi sevalni pasovi, Variacijski račun, Vektor četverec, Vektorski produkt, Veliki Atraktor, Vesolje, Vesoljska ladja, Vevericam nič ne uide, Vijačnica, Vladarska rodbina, Vratna kljuka, Vrtinčnica, Vzhodna filozofija, William Thomson, Zakon o ohranitvi naboja, Zemlja, Zenon, Zgodovina, Zgodovina ekologije, Zgodovina matematike, Ziferblat, Zvočno polje, 2-metoksietanol.