Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Prostor

Index Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

269 odnosi: Adrien Auzout, Agorafobija, Akcija (fizika), Akcijski radij, Al-Farabi, Albert Abraham Michelson, Alfredo Andreini, Anaksimander, Anekdota, Antikomutativnost, Antropično načelo, Apeiron, Arhit, Astronavt, Astronavtika, Avtohtonistična teorija, Žarek, Čakra, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna kuhinja, Črna luknja, Črvina, Barve v religiozni simboliki, Baza 20, Bojišče, Boltzmannova konstanta, Borovo gostüvanje, Brian Greene, Charles William Misner, Cilindrični koordinatni sistem, Corinne Alison Manogue, Digitalna fizika, Dimetilsulfat, Dolžina, Dramatika, Dušan Fišer, Duh, E = mc², Edmond Halley, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Ehrenfestov paradoks, Einsteinova konstanta, Ekfant, Ekologija ekosistemov, Ekvipotencial, Električni dipol, Električni potencial, Električno polje, Elektrostatična razelektritev, Energija ničelne točke, ..., Enotska kocka, Entiteta, ER = EPR, Ergonomska osvetlitev, Etantiol, Eter (fizika), Evklidski prostor, Faradayeva kletka, Felix Christian Klein, Filadelfijski poskus, Filozofija, Fizika, Forma viva, Fotovoltaika, Fridmanovi enačbi, Friedrich Wilhelm Bessel, Galilejev primer, Galilejeva transformacija, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova ukrivljenost, Generacija '98, Geodetka, Geometrija, Geometrijsko mesto točk, Gola singularnost, Gostota sile, Gostota toplotnega toka, Grad svetega Justa, Heliocentrični model, Herman Koroški, Hermann Weyl, Hidrosfera, Hilbertov prostor, Hilbertova krivulja, Hitra izdelava prototipov, Hitrost, Holokrov, Idealni plin, Itzhak Bars, Izolacija, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jakost (fizika), Javna hiša, Jean Buridan, Jedka snov, John Archibald Wheeler, Julian Barbour, Kartezični koordinatni sistem, KD drevo, Keplerjeva domneva, Kinematika, Kineziologija, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Koevolucija, Konopljino olje, Koordinatni čas, Kozmološka konstanta, Krajevni vektor, Kristal, Krivo gibanje, Krivulja, Kroglasta zvezdna kopica, Kužmucke, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Lagrangeeva točka, Lapidarij, Lega, Letalo, Liejeva grupa, Literarna oseba, Lorentzeva transformacija, Machovsko načelo, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje, Marko Uršič, Matematična fizika, Matematika, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Maxwellove enačbe, Mehanska energija, Mera (matematika), Merilo, Meskalin, Metrični prostor, Metrika FLRW, Michel Hénon, Milni mehurček, Mimobežnica, Miselni preizkus, Množica, Mnogočasovne razsežnosti, Moda, Načelo nedoločenosti, Nacionalna država, Naklon tira, Nanostruktura, Navoj, Negativna energija, Neskončnost, Nezemeljsko življenje, Nikola Tesla, O speči kraljični in čudodelnem ptiču, Objekt, Oblika Vesolja, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Oder, Odprta zvezdna kopica, Olbersov paradoks, Ozračje, Ozvezdje, Panografija, Pedologija, Peta sila, Pihalni orkester Koper, Pitagorejstvo, Plakat, Plazma (fizika), Plezališče, Plezalna stena, Plin, Ploskev, Požar, Poincaréjeva domneva, Polarni koordinatni sistem, Polieder, Popolnjevanje oboroženih sil, Porazdelitev mase, Pospešek, Pot, Potovanje v času, Povezanost, Povlek prostora, Poyntingov vektor, Prapok, Prasevanje, Pravilni polieder, Prostor-čas, Prostornina, Prostorska krivulja, Prostorski kot, Prostorsko planiranje, Prostostna stopnja (mehanika), Protihrupna ograja, Ravnina, Ravnina (razločitev), Razdalja, Razlika potencialov, Razsežnost (vektorski prostor), Realnost, Regionalno prostorsko planiranje, Renormalizacija, Ribja kraljica, Rindler-Møllerjeva transformacija, Rocheva meja, Ruđer Josip Bošković, Sedem let pri beli kači, Sektor (Zvezdne steze), Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam pravilnih politopov, Sfera, Sferni koordinatni sistem, Signal, Simetrijska grupa, Solenoidalno polje, Solomon Lefschetz, Spinor, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spontani zlom simetrije, Srečko Kosovel, Stoicizem, Strojnica, Supermasivna črna luknja, Svetišče, Svetlobno leto, Tahion, Telo (fizika), Temna energija, Temna snov, Tenzorsko polje, Teorija superstrun, Teorija vsega, Teselacija, Tesla (enota), Thomas Digges, Topološki prostor, Trajnostni razvoj, Transformatorsko olje, Trirazsežni prostor, Umetni horizont, Umetnostna zgodovina, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vakuum, Van Allenovi sevalni pasovi, Variacijski račun, Vektor četverec, Vektorski produkt, Veliki Atraktor, Vesolje, Vesoljska ladja, Vevericam nič ne uide, Vijačnica, Vladarska rodbina, Vratna kljuka, Vrtinčnica, Vzhodna filozofija, William Thomson, Zakon o ohranitvi naboja, Zemlja, Zenon, Zgodovina, Zgodovina ekologije, Zgodovina matematike, Ziferblat, Zvočno polje, 2-metoksietanol. Razširi indeks (219 več) »

Adrien Auzout

Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.

Novo!!: Prostor in Adrien Auzout · Poglej več »

Agorafobija

Agorafobija je izraz za strah pred odprtimi prostori.

Novo!!: Prostor in Agorafobija · Poglej več »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Novo!!: Prostor in Akcija (fizika) · Poglej več »

Akcijski radij

Akcíjski rádij je prostorski doseg delovanja zračnega plovila in označuje razdaljo, ki jo lahko preleti v obe smeri brez vmesnega pristanka in dodajanja goriva.

Novo!!: Prostor in Akcijski radij · Poglej več »

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Novo!!: Prostor in Al-Farabi · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Prostor in Albert Abraham Michelson · Poglej več »

Alfredo Andreini

Alfredo Andreini, italijanski zdravnik in entomolog, * 27. julij 1870, Firence, Italija, † 11. december 1943, Lippiano, Italija.

Novo!!: Prostor in Alfredo Andreini · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Prostor in Anaksimander · Poglej več »

Anekdota

Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).

Novo!!: Prostor in Anekdota · Poglej več »

Antikomutativnost

Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.

Novo!!: Prostor in Antikomutativnost · Poglej več »

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Novo!!: Prostor in Antropično načelo · Poglej več »

Apeiron

Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.

Novo!!: Prostor in Apeiron · Poglej več »

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Novo!!: Prostor in Arhit · Poglej več »

Astronavt

Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.

Novo!!: Prostor in Astronavt · Poglej več »

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Novo!!: Prostor in Astronavtika · Poglej več »

Avtohtonistična teorija

Avtohtonistična teorija je v zgodovinski vedi teorija, ki želi dokazati daljšo prisotnost neke jezikovne ali etnične skupine na geografsko določenem prostoru.

Novo!!: Prostor in Avtohtonistična teorija · Poglej več »

Žarek

Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Prostor in Žarek · Poglej več »

Čakra

Čákra (sanskrtsko cakra चक्र pomeni kolo, krog, tudi kolo življenja) so »energetski« centri v človeškem telesu po izročilu vzhodni kultur, predvsem v hinduizmu in duhovnih sistemih joge, kot tudi vedno bolj na Zahodu.

Novo!!: Prostor in Čakra · Poglej več »

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Novo!!: Prostor in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »

Črna kuhinja

Liznjekovi domačiji Črna kuhinja je prostor v kateri dim ni speljan skozi dimnik.

Novo!!: Prostor in Črna kuhinja · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Prostor in Črna luknja · Poglej več »

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Novo!!: Prostor in Črvina · Poglej več »

Barve v religiozni simboliki

Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja.

Novo!!: Prostor in Barve v religiozni simboliki · Poglej več »

Baza 20

Baza 20 (900 mnm) je bila glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno v kočevskem Rogu med letoma 1942 in 1944.

Novo!!: Prostor in Baza 20 · Poglej več »

Bojišče

Bojišče je prostor, kjer se odvija vojaški spopad med oboroženimi silami dveh ali več sovražnih držav.

Novo!!: Prostor in Bojišče · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Novo!!: Prostor in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.

Novo!!: Prostor in Borovo gostüvanje · Poglej več »

Brian Greene

Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Prostor in Brian Greene · Poglej več »

Charles William Misner

Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.

Novo!!: Prostor in Charles William Misner · Poglej več »

Cilindrični koordinatni sistem

Cilíndrični (tudi váljni, váljasti ali váljčni) koordinátni sistém je prostorski koordinatni sistem, ki ga dobimo tako, da polarni koordinatni sistem v ravnini dopolnimo s tretjo koordinato - višino nad (pod) osnovno ravnino.

Novo!!: Prostor in Cilindrični koordinatni sistem · Poglej več »

Corinne Alison Manogue

Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.

Novo!!: Prostor in Corinne Alison Manogue · Poglej več »

Digitalna fizika

Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.

Novo!!: Prostor in Digitalna fizika · Poglej več »

Dimetilsulfat

Dimetilsulfat je kemična spojina z formulo (CH3O)2SO2 in molekulsko formulo C2H6O4S.

Novo!!: Prostor in Dimetilsulfat · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Prostor in Dolžina · Poglej več »

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Novo!!: Prostor in Dramatika · Poglej več »

Dušan Fišer

Dušan Fišer, slovenski slikar in galerist * 1. februar 1962, Ptuj.

Novo!!: Prostor in Dušan Fišer · Poglej več »

Duh

Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).

Novo!!: Prostor in Duh · Poglej več »

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

Novo!!: Prostor in E = mc² · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Prostor in Edmond Halley · Poglej več »

Ehrenfest-Tolmanov pojav

Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.

Novo!!: Prostor in Ehrenfest-Tolmanov pojav · Poglej več »

Ehrenfestov paradoks

Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.

Novo!!: Prostor in Ehrenfestov paradoks · Poglej več »

Einsteinova konstanta

Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.

Novo!!: Prostor in Einsteinova konstanta · Poglej več »

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Novo!!: Prostor in Ekfant · Poglej več »

Ekologija ekosistemov

Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.

Novo!!: Prostor in Ekologija ekosistemov · Poglej več »

Ekvipotencial

Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.

Novo!!: Prostor in Ekvipotencial · Poglej več »

Električni dipol

Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.

Novo!!: Prostor in Električni dipol · Poglej več »

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Novo!!: Prostor in Električni potencial · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Novo!!: Prostor in Električno polje · Poglej več »

Elektrostatična razelektritev

Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.

Novo!!: Prostor in Elektrostatična razelektritev · Poglej več »

Energija ničelne točke

Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.

Novo!!: Prostor in Energija ničelne točke · Poglej več »

Enotska kocka

Enotska kocka Enotska kocka je v matematiki kocka, ki ima vse robove enake 1.

Novo!!: Prostor in Enotska kocka · Poglej več »

Entiteta

Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.

Novo!!: Prostor in Entiteta · Poglej več »

ER = EPR

ER.

Novo!!: Prostor in ER = EPR · Poglej več »

Ergonomska osvetlitev

Ergonomska osvetlitev je odnos med človekom in izvorom svetlobe.

Novo!!: Prostor in Ergonomska osvetlitev · Poglej več »

Etantiol

Etantiol je hlapljiva tekočina z vonjem po česnu, katere hlapi so zelo lahko vnetljivi.

Novo!!: Prostor in Etantiol · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Prostor in Eter (fizika) · Poglej več »

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Novo!!: Prostor in Evklidski prostor · Poglej več »

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Novo!!: Prostor in Faradayeva kletka · Poglej več »

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Prostor in Felix Christian Klein · Poglej več »

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Novo!!: Prostor in Filadelfijski poskus · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Prostor in Filozofija · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Prostor in Fizika · Poglej več »

Forma viva

Forma viva v Portorožu: skulptura ''Poklon domoljubom, umrlim za svobodo'', avtor Achiam, 1963 Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Novo!!: Prostor in Forma viva · Poglej več »

Fotovoltaika

Sončna elektrarna v letalskem oporišču Nellis, ZDA. Fotonapetostni paneli so nameščeni na enoosnih sledilnikih, ki se obračajo za soncem Styria, Avstrija Solarni paneli na vesoljski postaji International Space Station Oris evropskih področij po potencialu pridobivanja solarne električne energije. Fotonapetostni ali fotovoltaični (PV) sistemi so mreže celic iz materiala, ki pretvarja sončno sevanje v električni tok.

Novo!!: Prostor in Fotovoltaika · Poglej več »

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Prostor in Fridmanovi enačbi · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Prostor in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Galilejev primer

Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.

Novo!!: Prostor in Galilejev primer · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Novo!!: Prostor in Galilejeva transformacija · Poglej več »

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Novo!!: Prostor in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »

Gaussova ukrivljenost

Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.

Novo!!: Prostor in Gaussova ukrivljenost · Poglej več »

Generacija '98

Generacija ’98 (znana tudi pod imenom generacija 1898 ali v španščini generación del 98) je naziv za skupino umetnikov, pesnikov, filozofov, ki so delovali v Španiji v času špansko-ameriške vojne (1898).

Novo!!: Prostor in Generacija '98 · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Novo!!: Prostor in Geodetka · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Prostor in Geometrija · Poglej več »

Geometrijsko mesto točk

Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.

Novo!!: Prostor in Geometrijsko mesto točk · Poglej več »

Gola singularnost

Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.

Novo!!: Prostor in Gola singularnost · Poglej več »

Gostota sile

Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.

Novo!!: Prostor in Gostota sile · Poglej več »

Gostota toplotnega toka

Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Novo!!: Prostor in Gostota toplotnega toka · Poglej več »

Grad svetega Justa

Trdnjava Svetega Justa. V ospredju ostanki rimske civilne bazilike Grad San Giusto Grad svetega Justa (italijansko Castello di San Giusto) je grad, ki se nahaja v Trstu.

Novo!!: Prostor in Grad svetega Justa · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Prostor in Heliocentrični model · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Novo!!: Prostor in Herman Koroški · Poglej več »

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Novo!!: Prostor in Hermann Weyl · Poglej več »

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Novo!!: Prostor in Hidrosfera · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Prostor in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hilbertova krivulja

Hilbertova krivulja prvega reda Hilbertova krivulja prvega in drugega reda Hilbertova krivulja prvega, drugega in tretjega reda Hilbertova krivulja šestega reda Hilbertova krivúlja je zvezna fraktalna krivulja, ki zapolni prostor.

Novo!!: Prostor in Hilbertova krivulja · Poglej več »

Hitra izdelava prototipov

Hitra izdelava prototipov (angleško Rapid prototyping), tudi znana kot izdelava trdnih prostih oblik, je avtomatska konstrukcija fizičnih objektov s 3D-tiskanjem, stereolitografskimi napravami ali sistemi selektivnega laserskega sintetiziranja… Prve tehnike hitre izdelave prototipa so bile na voljo v 80. letih 20. stoletja; tradicionalno bi naj proizvajale modele (prototipe).

Novo!!: Prostor in Hitra izdelava prototipov · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Prostor in Hitrost · Poglej več »

Holokrov

Holokrov (angleško holodeck - dobesedno holografski krov) je v namišljenem vesolju Zvezdnih stez oblika navidezne resničnosti.

Novo!!: Prostor in Holokrov · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Prostor in Idealni plin · Poglej več »

Itzhak Bars

Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.

Novo!!: Prostor in Itzhak Bars · Poglej več »

Izolacija

Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.

Novo!!: Prostor in Izolacija · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Prostor in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Novo!!: Prostor in Jakost (fizika) · Poglej več »

Javna hiša

Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.

Novo!!: Prostor in Javna hiša · Poglej več »

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Novo!!: Prostor in Jean Buridan · Poglej več »

Jedka snov

Jédke snoví ali jedčíne (tudi korozívne snoví ali korozívi) so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (na primer kožo, sluznico) povzročijo ireverzibilno poškodbo tkiva.

Novo!!: Prostor in Jedka snov · Poglej več »

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Prostor in John Archibald Wheeler · Poglej več »

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Novo!!: Prostor in Julian Barbour · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Novo!!: Prostor in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »

KD drevo

k-d-drevo (k-razsežno ~, k-dimenzionalno ~) je v računalništvu podatkovna struktura, ki omogoča organizacijo objektov (točk) v k razsežnostih.

Novo!!: Prostor in KD drevo · Poglej več »

Keplerjeva domneva

Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Prostor in Keplerjeva domneva · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Novo!!: Prostor in Kinematika · Poglej več »

Kineziologija

Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.

Novo!!: Prostor in Kineziologija · Poglej več »

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Novo!!: Prostor in Kip Stephen Thorne · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Novo!!: Prostor in Klasična mehanika · Poglej več »

Koevolucija

Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.

Novo!!: Prostor in Koevolucija · Poglej več »

Konopljino olje

Konopljino olje (nekdaj konopljeno olje) je stiskano iz semen konoplje (kanabisa) rastlin, ne glede na sev konoplje.

Novo!!: Prostor in Konopljino olje · Poglej več »

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Prostor in Koordinatni čas · Poglej več »

Kozmološka konstanta

razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.

Novo!!: Prostor in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Novo!!: Prostor in Krajevni vektor · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Prostor in Kristal · Poglej več »

Krivo gibanje

Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.

Novo!!: Prostor in Krivo gibanje · Poglej več »

Krivulja

Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).

Novo!!: Prostor in Krivulja · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Prostor in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Kužmucke

Naslovnica knjige Kužmucke, avtorice Marjete Novak Kužmucke je naslov slovenske kratke sodobne pravljice avtorice Marjete Novak.

Novo!!: Prostor in Kužmucke · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Novo!!: Prostor in Kvantna fluktuacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Prostor in Kvantna mehanika · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Prostor in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Lapidarij

Budimpešti Čakovcu Lapidarij (lapidarium, kamen) je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen.

Novo!!: Prostor in Lapidarij · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Prostor in Lega · Poglej več »

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Novo!!: Prostor in Letalo · Poglej več »

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Novo!!: Prostor in Liejeva grupa · Poglej več »

Literarna oseba

Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.

Novo!!: Prostor in Literarna oseba · Poglej več »

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Novo!!: Prostor in Lorentzeva transformacija · Poglej več »

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Novo!!: Prostor in Machovsko načelo · Poglej več »

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Novo!!: Prostor in Magnetna permeabilnost · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Prostor in Magnetno polje · Poglej več »

Marko Uršič

Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.

Novo!!: Prostor in Marko Uršič · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Prostor in Matematična fizika · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Prostor in Matematika · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Prostor in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Novo!!: Prostor in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Mehanska energija

Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.

Novo!!: Prostor in Mehanska energija · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Novo!!: Prostor in Mera (matematika) · Poglej več »

Merilo

Zgled grafičnega merila Merilo je številčno razmerje, ki pove, koliko v naravni velikosti meri predmet ali prostor.

Novo!!: Prostor in Merilo · Poglej več »

Meskalin

Meskalín je halucinogen iz mehiškega kaktusa pejotl (Lophophora williamsii).

Novo!!: Prostor in Meskalin · Poglej več »

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Novo!!: Prostor in Metrični prostor · Poglej več »

Metrika FLRW

Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.

Novo!!: Prostor in Metrika FLRW · Poglej več »

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Novo!!: Prostor in Michel Hénon · Poglej več »

Milni mehurček

Milni mehurček Odsev oblaka v milnem mehurčku Mílni mehúrček je zelo tanka plast milne vode v obliki sfere.

Novo!!: Prostor in Milni mehurček · Poglej več »

Mimobežnica

Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.

Novo!!: Prostor in Mimobežnica · Poglej več »

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Novo!!: Prostor in Miselni preizkus · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Prostor in Množica · Poglej več »

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.

Novo!!: Prostor in Mnogočasovne razsežnosti · Poglej več »

Moda

Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.

Novo!!: Prostor in Moda · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Novo!!: Prostor in Načelo nedoločenosti · Poglej več »

Nacionalna država

Nacionálna držáva (tudi polítični národ) je družbeno-politična kategorija naroda kot etnične skupine, oblikovanega oz.

Novo!!: Prostor in Nacionalna država · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Prostor in Naklon tira · Poglej več »

Nanostruktura

AFM na desni. Slika iz Strong.Strong (2004). Nánostruktúra je objekt vmesne velikosti med molekulskimi in mikroskopskimi (velikosti mikrometra) strukturami.

Novo!!: Prostor in Nanostruktura · Poglej več »

Navoj

Navoj. Navòj je prostorska krivulja, ki se zelo pogosto uporablja v strojništvu.

Novo!!: Prostor in Navoj · Poglej več »

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Novo!!: Prostor in Negativna energija · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Prostor in Neskončnost · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Prostor in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Prostor in Nikola Tesla · Poglej več »

O speči kraljični in čudodelnem ptiču

thumb O speči kraljični in čudodelnemu ptiču je slovenska ljudska pravljica.

Novo!!: Prostor in O speči kraljični in čudodelnem ptiču · Poglej več »

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Novo!!: Prostor in Objekt · Poglej več »

Oblika Vesolja

Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.

Novo!!: Prostor in Oblika Vesolja · Poglej več »

Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.

Novo!!: Prostor in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb · Poglej več »

Oder

Oder je prostor ali del prostora, ki je navadno postavljen višje od svoje okolice in je zgrajen iz desk.

Novo!!: Prostor in Oder · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Prostor in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Olbersov paradoks

Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.

Novo!!: Prostor in Olbersov paradoks · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Prostor in Ozračje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Prostor in Ozvezdje · Poglej več »

Panografija

Panografíja je tehnika fotografiranja z uporabo računalnika, ki uporablja programska orodja z matematičnimi algoritmi za prikaz različnih vrst kartografskih projekcij.

Novo!!: Prostor in Panografija · Poglej več »

Pedologija

Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.

Novo!!: Prostor in Pedologija · Poglej več »

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Novo!!: Prostor in Peta sila · Poglej več »

Pihalni orkester Koper

Pihalni orkester Koper ali krajše POK je bil ustanovljen leta 1981.

Novo!!: Prostor in Pihalni orkester Koper · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Prostor in Pitagorejstvo · Poglej več »

Plakat

''Političnopropagandni plakat iz leta 1949'' Plakát ali lepák je velik kos papirja, ki visi na zidu ali drugi površini.

Novo!!: Prostor in Plakat · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Prostor in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plezališče

Plezališče Mala Bela stena Plezališče je prostor, urejen za plezanje, tako v naravi kot tudi v zaprtem prostoru.

Novo!!: Prostor in Plezališče · Poglej več »

Plezalna stena

Plezanje po notranji plezalni steni. Plezalna stena je umetno zgrajena stena z oprimki za roke in stopki za noge, zgrajena v zaprtih prostorih ali na prostem.

Novo!!: Prostor in Plezalna stena · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Prostor in Plin · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Novo!!: Prostor in Ploskev · Poglej več »

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Novo!!: Prostor in Požar · Poglej več »

Poincaréjeva domneva

Poincaréjeva domneva je v matematiki izrek o karakterizaciji trirazsežne sfere (3-sfere), hipersfere, ki omejuje enotsko sfero v štirirazsežnem prostoru.

Novo!!: Prostor in Poincaréjeva domneva · Poglej več »

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Novo!!: Prostor in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »

Polieder

Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.

Novo!!: Prostor in Polieder · Poglej več »

Popolnjevanje oboroženih sil

Popolnjevanje oboroženih sil je celota ukrepov in postopkov, ki oboroženim silam zagotavljajo načrtovane kontingente moštva, živine in materialnih sredstev v miru in vojni Ožje gledano je popolnjevanje dodeljevanje posameznikov, enot, kosa opreme, skupine posameznikov, skupine enot ali opreme bojni enoti z namenom doseči ali zagotoviti njeno predpisano moč potem, ko je utrpela izgube v moštvu ali opremi.

Novo!!: Prostor in Popolnjevanje oboroženih sil · Poglej več »

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Novo!!: Prostor in Porazdelitev mase · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Prostor in Pospešek · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Prostor in Pot · Poglej več »

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Novo!!: Prostor in Potovanje v času · Poglej več »

Povezanost

Prostor, obarvan z rdečo je povezan, zeleni prostor pa je nepovezan Povezanost je topološka lastnost.

Novo!!: Prostor in Povezanost · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Novo!!: Prostor in Povlek prostora · Poglej več »

Poyntingov vektor

Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Novo!!: Prostor in Poyntingov vektor · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Prostor in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Prostor in Prasevanje · Poglej več »

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Novo!!: Prostor in Pravilni polieder · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Prostor in Prostor-čas · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Prostor in Prostornina · Poglej več »

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Novo!!: Prostor in Prostorska krivulja · Poglej več »

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Novo!!: Prostor in Prostorski kot · Poglej več »

Prostorsko planiranje

Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, medkrajevnimi (regionalnimi) in državnimi interesi.

Novo!!: Prostor in Prostorsko planiranje · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Novo!!: Prostor in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »

Protihrupna ograja

250px Protihrupna ograja je konstrukcija, ki ščiti naseljeno okolje pred prekomernim hrupom vozil iz smeri prometnice (ceste, železnice).

Novo!!: Prostor in Protihrupna ograja · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Prostor in Ravnina · Poglej več »

Ravnina (razločitev)

Ravnina ima več pomenov.

Novo!!: Prostor in Ravnina (razločitev) · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Prostor in Razdalja · Poglej več »

Razlika potencialov

Razlíka potenciálov je izraz, ki lahko pomeni.

Novo!!: Prostor in Razlika potencialov · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Novo!!: Prostor in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Novo!!: Prostor in Realnost · Poglej več »

Regionalno prostorsko planiranje

Regionalno prostorsko planiranje (angleško: country planning, francosko: planification regionale, nemško: Landesplannung) pomeni smotrno usmerjanje prihodnjega družbenega razvoja v pokrajini (regiji).

Novo!!: Prostor in Regionalno prostorsko planiranje · Poglej več »

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Novo!!: Prostor in Renormalizacija · Poglej več »

Ribja kraljica

Ribja kraljica je slovenska narodna pravljica.

Novo!!: Prostor in Ribja kraljica · Poglej več »

Rindler-Møllerjeva transformacija

Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.

Novo!!: Prostor in Rindler-Møllerjeva transformacija · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Prostor in Rocheva meja · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Prostor in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Sedem let pri beli kači

Sedem let pri beli kači je belokranjska ljudska pravljica.

Novo!!: Prostor in Sedem let pri beli kači · Poglej več »

Sektor (Zvezdne steze)

Sektor je v domišljijskem svetu Zvezdnih stez območje prostora, po navadi označeno z nizom števil, ki označujejo njegovo lego v naši Galaksiji.

Novo!!: Prostor in Sektor (Zvezdne steze) · Poglej več »

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Novo!!: Prostor in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam pravilnih politopov

Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.

Novo!!: Prostor in Seznam pravilnih politopov · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Prostor in Sfera · Poglej več »

Sferni koordinatni sistem

Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.

Novo!!: Prostor in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »

Signal

Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.

Novo!!: Prostor in Signal · Poglej več »

Simetrijska grupa

cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.

Novo!!: Prostor in Simetrijska grupa · Poglej več »

Solenoidalno polje

vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).

Novo!!: Prostor in Solenoidalno polje · Poglej več »

Solomon Lefschetz

Solomon Lefschetz, ameriški matematik ruskega rodu, * 3. september 1884, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 5. oktober 1972, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Prostor in Solomon Lefschetz · Poglej več »

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Novo!!: Prostor in Spinor · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Prostor in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Prostor in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Novo!!: Prostor in Spontani zlom simetrije · Poglej več »

Srečko Kosovel

Kosovelov grob v Tomaju Srečko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.

Novo!!: Prostor in Srečko Kosovel · Poglej več »

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Novo!!: Prostor in Stoicizem · Poglej več »

Strojnica

Strojnica je lahko.

Novo!!: Prostor in Strojnica · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Prostor in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Svetišče

Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.

Novo!!: Prostor in Svetišče · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Prostor in Svetlobno leto · Poglej več »

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Novo!!: Prostor in Tahion · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Prostor in Telo (fizika) · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Prostor in Temna energija · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Prostor in Temna snov · Poglej več »

Tenzorsko polje

Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.

Novo!!: Prostor in Tenzorsko polje · Poglej več »

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Novo!!: Prostor in Teorija superstrun · Poglej več »

Teorija vsega

Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.

Novo!!: Prostor in Teorija vsega · Poglej več »

Teselacija

Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).

Novo!!: Prostor in Teselacija · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Novo!!: Prostor in Tesla (enota) · Poglej več »

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Novo!!: Prostor in Thomas Digges · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Novo!!: Prostor in Topološki prostor · Poglej več »

Trajnostni razvoj

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja.

Novo!!: Prostor in Trajnostni razvoj · Poglej več »

Transformatorsko olje

Ampule za vzorce transformatorskega olja Transformatorsko olje ali izolacijsko olje je po navadi visoko rafinirano mineralno olje, ki je stabilno pri visokih temperaturah in ima odlične električne izolacijske lastnosti.

Novo!!: Prostor in Transformatorsko olje · Poglej več »

Trirazsežni prostor

kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.

Novo!!: Prostor in Trirazsežni prostor · Poglej več »

Umetni horizont

Umetni horizont. Umetni horizont (tudi indikator položaja) je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje.

Novo!!: Prostor in Umetni horizont · Poglej več »

Umetnostna zgodovina

Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.

Novo!!: Prostor in Umetnostna zgodovina · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Prostor in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Prostor in Vakuum · Poglej več »

Van Allenovi sevalni pasovi

Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.

Novo!!: Prostor in Van Allenovi sevalni pasovi · Poglej več »

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Novo!!: Prostor in Variacijski račun · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Novo!!: Prostor in Vektor četverec · Poglej več »

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Prostor in Vektorski produkt · Poglej več »

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Novo!!: Prostor in Veliki Atraktor · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Prostor in Vesolje · Poglej več »

Vesoljska ladja

Vesóljska ládja je umetno nebesno telo, ki je zmožno (omejenega) potovanja po vesoljskem prostoru in ima posadko.

Novo!!: Prostor in Vesoljska ladja · Poglej več »

Vevericam nič ne uide

Vevericam nič ne uide je zbirka kratkih zgodb, prvenec pisatelja Nejca Gazvode.

Novo!!: Prostor in Vevericam nič ne uide · Poglej več »

Vijačnica

Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.

Novo!!: Prostor in Vijačnica · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Prostor in Vladarska rodbina · Poglej več »

Vratna kljuka

Preprosta moderna vratna kljuka (ZDA). Vratna kljuka je pritrjen mehanizem, ki služi za odpiranje ter zapiranje vrat.

Novo!!: Prostor in Vratna kljuka · Poglej več »

Vrtinčnica

Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).

Novo!!: Prostor in Vrtinčnica · Poglej več »

Vzhodna filozofija

Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.

Novo!!: Prostor in Vzhodna filozofija · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Novo!!: Prostor in William Thomson · Poglej več »

Zakon o ohranitvi naboja

Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.

Novo!!: Prostor in Zakon o ohranitvi naboja · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Prostor in Zemlja · Poglej več »

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Novo!!: Prostor in Zenon · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Prostor in Zgodovina · Poglej več »

Zgodovina ekologije

O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.

Novo!!: Prostor in Zgodovina ekologije · Poglej več »

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Novo!!: Prostor in Zgodovina matematike · Poglej več »

Ziferblat

Ziferblat (svoboden prostor) je mednarodna veriga kavarn, ki strankam ponuja neomejeno količino čaja, kave, prigrizkov in brezžično povezavo.

Novo!!: Prostor in Ziferblat · Poglej več »

Zvočno polje

Zvočno polje je prostor z zvočnim valovanjem.

Novo!!: Prostor in Zvočno polje · Poglej več »

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Novo!!: Prostor in 2-metoksietanol · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »