OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 372 odnosi: Abul Vefa, Adriaan Blaauw, Aerodin, Agregatno stanje, Akcija (fizika), Aksiom vzročnosti, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Kindi, Al-Zarkali, Alexis Bouvard, Alexis Claude Clairaut, Almagest, Alpinizem, Anaksimander, Anaksimen, Anders Johan Lexell, Animacija, Animator, Apeiron, Apolonij, Apsidna precesija, Arhimedska spirala, Aristotelizem, Armbrust, Arthur Stanley Eddington, Astrodinamika, Astrologija, Astrometrija, Astronavtika, Astronomska enota, Azteški koledar, Žiroskop, Čartizem, Čas, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Človeški skelet, Črna luknja, Édouard Benjamin Baillaud, Égide Walschaerts, Badminton, Balistika, Batna črpalka, Bekhend, Bertil Lindblad, Brandon Carter, Brans-Dickeova teorija, Brezrazsežna količina, ... Razširi indeks (322 več) » « Shrink indeks

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Gibanje in Abul Vefa

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Poglej Gibanje in Adriaan Blaauw

Aerodin

Letala Avtožiro Aerodin (iz grščine ἀήρ - aer (zrak) in δυναμική dinamiki (gibanje)) je zrakoplov težji od zraka.

Poglej Gibanje in Aerodin

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Gibanje in Agregatno stanje

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Gibanje in Akcija (fizika)

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Poglej Gibanje in Aksiom vzročnosti

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Gibanje in Al-Biruni

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Gibanje in Al-Bitrudži

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Gibanje in Al-Kindi

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Gibanje in Al-Zarkali

Alexis Bouvard

Alexis Bouvard, francoski astronom, * 27. junij 1767, Contamines, Francija, † 7. junij 1843, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Alexis Bouvard

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Gibanje in Alexis Claude Clairaut

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Gibanje in Almagest

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Gibanje in Alpinizem

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Anaksimander

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Poglej Gibanje in Anaksimen

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Gibanje in Anders Johan Lexell

Animacija

Slika:Animexample3edit.png Animacija odbijanja žoge (spodaj) je sestavljena iz teh šestih sličic.

Poglej Gibanje in Animacija

Animator

Eksprimentalni animator Norman McLaren riše neposredno na film (1944). Animátor je umetnik, ki ustvarja večkratne slike, katere ustvarjajo videz gibanja, animacijo, če jih na hitro prikažemo eno za drugo.

Poglej Gibanje in Animator

Apeiron

Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.

Poglej Gibanje in Apeiron

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Gibanje in Apolonij

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Poglej Gibanje in Apsidna precesija

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Poglej Gibanje in Arhimedska spirala

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Gibanje in Aristotelizem

Armbrust

Armbrust je nemški ročni netrzajni minomet, ki so ga razvili ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja v nemški firmi Messerschmitt Bölkow-Blohm.

Poglej Gibanje in Armbrust

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Gibanje in Arthur Stanley Eddington

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Poglej Gibanje in Astrodinamika

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej Gibanje in Astrologija

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Gibanje in Astrometrija

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Gibanje in Astronavtika

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Gibanje in Astronomska enota

Azteški koledar

Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.

Poglej Gibanje in Azteški koledar

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Poglej Gibanje in Žiroskop

Čartizem

kraljice Viktorije Čartizem je bilo gibanje za politične in družbene reforme v Združenem kraljestvu med letoma 1838 in 1858.

Poglej Gibanje in Čartizem

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Poglej Gibanje in Čas

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Gibanje in Časovni pregled astronomije

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Gibanje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Gibanje in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Človeški skelet

Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.

Poglej Gibanje in Človeški skelet

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Gibanje in Črna luknja

Édouard Benjamin Baillaud

Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.

Poglej Gibanje in Édouard Benjamin Baillaud

Égide Walschaerts

Égide Walschaerts, belgijski strojni inženir in izumitelj, * 21. januar 1820, Mechelen, Belgija, 1901.

Poglej Gibanje in Égide Walschaerts

Badminton

''Operjena žogica iz plutovine'' ''Igra badmintona v parih'' Badminton je šport, pri katerem se uporabljata lopar in pernata žogica iz plutovine.

Poglej Gibanje in Badminton

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Poglej Gibanje in Balistika

Batna črpalka

Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.

Poglej Gibanje in Batna črpalka

Bekhend

Bekhend belgijske tenisačice Justine Henin Bekhend (backhand) je eden od dveh najpogostejših teniških udarcev; drugi je forhend.

Poglej Gibanje in Bekhend

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Poglej Gibanje in Bertil Lindblad

Brandon Carter

Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.

Poglej Gibanje in Brandon Carter

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Poglej Gibanje in Brans-Dickeova teorija

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Gibanje in Brezrazsežna količina

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Gibanje in Brownovo gibanje

Carl Theodor Albrecht

Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.

Poglej Gibanje in Carl Theodor Albrecht

Carl-Gustav Arvid Rossby

Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.

Poglej Gibanje in Carl-Gustav Arvid Rossby

Centralna sila

Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.

Poglej Gibanje in Centralna sila

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Poglej Gibanje in Centralno gibanje

Cerebralna paraliza

Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.

Poglej Gibanje in Cerebralna paraliza

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Charles Messier

Charles-Eugène Delaunay

Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.

Poglej Gibanje in Charles-Eugène Delaunay

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Gibanje in Christiaan Huygens

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Poglej Gibanje in Cirus

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Gibanje in Clyde William Tombaugh

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Poglej Gibanje in Coriolisova sila

CrossFit

CrossFit je blagovna znamka športne vadbe, ki jo je ustvaril Greg Glassman.

Poglej Gibanje in CrossFit

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Gibanje in D'Alembertovo načelo

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Gibanje in Dan

Dielektroforeza

Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.

Poglej Gibanje in Dielektroforeza

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Gibanje in Diferencialna enačba

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Poglej Gibanje in Difuzija

Dinamični biljard

Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.

Poglej Gibanje in Dinamični biljard

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Poglej Gibanje in Dinamični vzgon

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Poglej Gibanje in Dinamika

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Poglej Gibanje in Dogodkovno obzorje

Donatizem

Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.

Poglej Gibanje in Donatizem

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Poglej Gibanje in Dopplerjev pojav

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Gibanje in Dvojna zvezda

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Gibanje in Edmond Halley

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Gibanje in Edward Arthur Milne

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Ekfant

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Gibanje in Ekliptika

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Poglej Gibanje in Eleanor Francis Helin

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Poglej Gibanje in Elektrika

Elektromotor

Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.

Poglej Gibanje in Elektromotor

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Poglej Gibanje in Elektronski magnetni moment

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Poglej Gibanje in Elementi tira

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Poglej Gibanje in Enačba Ciolkovskega

Enakomerno gibanje

Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.

Poglej Gibanje in Enakomerno gibanje

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Gibanje in Enciklopedija

Energetski stroj

Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.

Poglej Gibanje in Energetski stroj

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Gibanje in Energija

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Poglej Gibanje in Enotski vektor

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Gibanje in Ernst Mach

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Gibanje in Eter (fizika)

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Gibanje in Evdoks

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Poglej Gibanje in Faradayeva kletka

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Poglej Gibanje in Feynmanov diagram

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Poglej Gibanje in Filadelfijski poskus

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Poglej Gibanje in Film

Filmska tehnika

Filmska tehnika je tehnika, ki je omogoča snemanje in predvajanje filmov.

Poglej Gibanje in Filmska tehnika

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Filolaj

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Gibanje in Fizika

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Gibanje in François Jean Dominique Arago

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Gibanje in Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Poglej Gibanje in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Futurizem

Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.

Poglej Gibanje in Futurizem

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Gibanje in Galaksija

Galilejeva spirala

Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.

Poglej Gibanje in Galilejeva spirala

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Poglej Gibanje in Galilejeva transformacija

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Gibanje in Galileo Galilei

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Poglej Gibanje in Gaspard-Gustave Coriolis

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Gibanje in Gaussova gravitacijska konstanta

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Gibanje in Gemin

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Gibanje in Georg Aunpekh von Peurbach

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Gibanje in George Biddell Airy

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Poglej Gibanje in George Gabriel Stokes

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Poglej Gibanje in George Green

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Gibanje in George Lake

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Gibanje in George William Hill

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Gibanje in Gibalna količina

Gibanje (razločitev)

Gibanje ima več pomenov.

Poglej Gibanje in Gibanje (razločitev)

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Gibanje in Gibanje Zemlje

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Gibanje in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Gibanje in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Giovanni Domenico Cassini

Globalni sistem pozicioniranja

Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Poglej Gibanje in Globalni sistem pozicioniranja

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Gibanje in Gottfried Wilhelm Leibniz

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Poglej Gibanje in Guidobaldo del Monte

Heinkel He 219 Uhu

Heinkel He 219 A-7/R1 FuG 220 Lichtenstein SN 2 Heinkel He 219 »Uhu« (nemško Uharica) je bilo nočno lovsko letalo nemškega vojnega letalstva, ki je služil v zadnjem delu 2. svetovne vojne.

Poglej Gibanje in Heinkel He 219 Uhu

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Gibanje in Heliocentrični model

Helmholtzev razstavitveni izrek

Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).

Poglej Gibanje in Helmholtzev razstavitveni izrek

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Gibanje in Henry Augustus Rowland

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Heraklit Pontski

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Gibanje in Herman Koroški

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Gibanje in Hermann Weyl

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Gibanje in Heron

Hiket

Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.

Poglej Gibanje in Hiket

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Gibanje in Hiparh

Hisaši Kimura

Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.

Poglej Gibanje in Hisaši Kimura

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Poglej Gibanje in Hitrost gravitacije

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Gibanje in Hitrost svetlobe

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Poglej Gibanje in Hodograf

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Poglej Gibanje in Ibn aš-Šatir

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Gibanje in Ibn Junis

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Gibanje in Inercialni opazovalni sistem

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Poglej Gibanje in Integument

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Gibanje in Isaac Newton

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Gibanje in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Izrek H

Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.

Poglej Gibanje in Izrek H

Izrek o povprečni vrednosti

Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.

Poglej Gibanje in Izrek o povprečni vrednosti

Izstrelek

Izstrelek je vsak predmet, ki je vržen s silo.

Poglej Gibanje in Izstrelek

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Gibanje in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Poglej Gibanje in Jakost (fizika)

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Gibanje in James Bradley

James Nasmyth

James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.

Poglej Gibanje in James Nasmyth

Janez Filopon

‎ Janez Filopon Slovničar (grško Joannes Grammaticus), grški filozof, teolog in književni učenjak, * okoli 550 (490), † okoli 620 (570).

Poglej Gibanje in Janez Filopon

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Jean Buridan

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Gibanje in Jean le Rond d'Alembert

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Gibanje in Jeremiah Horrocks

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Poglej Gibanje in Johannes Fabricij

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Gibanje in John Couch Adams

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Poglej Gibanje in John Evan Baldwin

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Gibanje in John Harrison

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Gibanje in John Henry Poynting

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Joseph Liouville

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Gibanje in Josip Samujilovič Šklovski

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Kalip

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Poglej Gibanje in Kaluza-Kleinova teorija

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Poglej Gibanje in Karbon

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Gibanje in Keplerjevi zakoni

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Kidinu

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Poglej Gibanje in Kinematika

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Gibanje in Kinetična energija

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Poglej Gibanje in Kinetična teorija plinov

Kinetika

Kinétika (kinesis - gibanje) ima več pomenov.

Poglej Gibanje in Kinetika

Kineziologija

Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.

Poglej Gibanje in Kineziologija

Kinezioterapija

Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.

Poglej Gibanje in Kinezioterapija

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Poglej Gibanje in Kip Stephen Thorne

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Gibanje in Klasična mehanika

Klasika

Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.

Poglej Gibanje in Klasika

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Gibanje in Koledar

Kontrolna teorija

Kontrolna teorija je teorija, ki opisuje model ciljno usmerjenega vedenja.

Poglej Gibanje in Kontrolna teorija

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Poglej Gibanje in Koordinatni čas

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.

Poglej Gibanje in Kraljevi observatorij Greenwich

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Poglej Gibanje in Kršitev simetrije CP

Krilo

Sivi galeb v zraku z razprtimi krili Krílo je površina, ki proizvaja aerodinamično silo pravokotno na smer gibanja skozi zrak ali drugo plinsko zmes, in omogoča letenje.

Poglej Gibanje in Krilo

Krivo gibanje

Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.

Poglej Gibanje in Krivo gibanje

Krožna žaga

Krožna žaga je električna žaga z zobatim ali abrazivnim diskom, ali rezilom za rezanje različnih materialov, ki omogoča rezanje z rotacijskim vrtenjem žaginega lista okoli gredi.

Poglej Gibanje in Krožna žaga

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Gibanje in Kvadratni zakon upora

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Poglej Gibanje in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Gibanje in Lagrangeeva točka

Laplaceova ravnina

Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.

Poglej Gibanje in Laplaceova ravnina

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Poglej Gibanje in Lastni čas

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Poglej Gibanje in Lastno gibanje

Laurent Cassegrain

Laurent Cassegrain (tudi -verjetno napačno- Guillaume, Jacques ali Nicolas), francoski rimskokatoliški duhovnik in optik, * 1629, verjetno Chartres, Francija, † 31. avgust 1693, Chaudon, Eure-et-Loir.

Poglej Gibanje in Laurent Cassegrain

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Gibanje in Leonhard Euler

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Levkip

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Poglej Gibanje in Libracija

Logistika

Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji.

Poglej Gibanje in Logistika

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Poglej Gibanje in Lorentzeva sila

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Gibanje in Louis Poinsot

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Poglej Gibanje in Machovo število

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Gibanje in Machovo načelo

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Poglej Gibanje in Machovsko načelo

Marin Mersenne

Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.

Poglej Gibanje in Marin Mersenne

Maskirni vzorec

Maskirni vzorec Maskirni vzorec ali maskiranje je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi živali ali predmetov, katere je potem težje opaziti.

Poglej Gibanje in Maskirni vzorec

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Gibanje in Matematična fizika

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej Gibanje in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Poglej Gibanje in Maxwellov napetostni tenzor

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Poglej Gibanje in Megla

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Gibanje in Mehanika

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Poglej Gibanje in Mehanika tekočin

Mehanska energija

Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.

Poglej Gibanje in Mehanska energija

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Poglej Gibanje in Mišica

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Poglej Gibanje in Michael Florent van Langren

Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.

Poglej Gibanje in Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Poglej Gibanje in Mikroplankton

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.

Poglej Gibanje in Mnogočasovne razsežnosti

Možgansko-računalniški vmesnik

Možgansko-računalniški vmesnik (kratica BCI) je direktna komunikacijska povezava med možgani in računalnikom ali strojem.

Poglej Gibanje in Možgansko-računalniški vmesnik

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Gibanje in Naburimani

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Gibanje in Naseljivi planet

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Gibanje in Nasir at-Tusi

Navier-Stokesove enačbe

Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.

Poglej Gibanje in Navier-Stokesove enačbe

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Gibanje in Nebesna mehanika

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Gibanje in Nebesno telo

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Gibanje in Nebo

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Poglej Gibanje in Negativna energija

Neverbalna komunikacija

Neverbalna komunikacija je način sporazumevanja iz katerega so izvzete besede in izključeni simboli kot nadomestki besed.

Poglej Gibanje in Neverbalna komunikacija

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Gibanje in Nevil Maskelyne

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Gibanje in Nevtronska zvezda

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Gibanje in Newtonovi zakoni gibanja

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Gibanje in Nicole Oresme

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Gibanje in Niels Henrik David Bohr

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Gibanje in Nihanje

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Gibanje in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Gibanje in Nikolaj Kuzanski

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Poglej Gibanje in Notranja energija

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Gibanje in Nutacija

O-tesnilo

O-tesnilo je mehansko tesnilo v obliki svitka.

Poglej Gibanje in O-tesnilo

Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.

Poglej Gibanje in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Poglej Gibanje in Oceanski tok

Odklonska sila

Odklonska sila nastaja zaradi vrtenja Zemlje.

Poglej Gibanje in Odklonska sila

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Gibanje in Okultacija

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Gibanje in Orbitalna perioda

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Gibanje in Orbitalna resonanca

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Poglej Gibanje in Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Pajkice

Poliamidne pajkice Pajkice (tudi legice ali triko) so tesno se prilegajoče dolge hlače.

Poglej Gibanje in Pajkice

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Poglej Gibanje in Paradoks dvojčkov

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Poglej Gibanje in Paralaksa

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Gibanje in Paramagnetizem

Parametrična enačba

metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.

Poglej Gibanje in Parametrična enačba

Parmenid

‎ Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..

Poglej Gibanje in Parmenid

Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Gibanje in Pavel Aleksejevič Čerenkov

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Gibanje in Peter Andreas Hansen

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Gibanje in Philippe de La Hire

Pištolna cev

Pištolina cev je ključni del orožja z ustreznim orožjem, kot so majhno strelno orožje, topniški predmeti in zračne puške.

Poglej Gibanje in Pištolna cev

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Gibanje in Pieter Zeeman

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Gibanje in Pitagora

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Poglej Gibanje in Planetarna diferenciacija

Planetarno kroženje zraka

Globalna cirkulacija atmosfere oziroma planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet.

Poglej Gibanje in Planetarno kroženje zraka

Plezanje

Skalna plezalca v steni Plezalci v Mount Fitz Roy, argentina Plezanje v Koglu Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, pri katerem se premikamo navzgor, kvišku, ali tudi navzdol, pomagajoč si z nogami in rokami.

Poglej Gibanje in Plezanje

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Gibanje in Plimska sila

Polprevodniški laser

Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.

Poglej Gibanje in Polprevodniški laser

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Gibanje in Posebna teorija relativnosti

Pospešeno gibanje

Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.

Poglej Gibanje in Pospešeno gibanje

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Poglej Gibanje in Pot

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Gibanje in Potovanje v času

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Poglej Gibanje in Povlek prostora

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Gibanje in Prasevanje

Pravljična šahovska figura

Pravljična šahovska figura ali tudi heterodoksna šahovska figura je vrsta figure, ki se ne uporablja v klasičnem (ortodoksnem) šahu, pač pa v nekaterih šahovskih različicah in šahovskih problemih.

Poglej Gibanje in Pravljična šahovska figura

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Gibanje in Precesija

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Gibanje in Precesija enakonočij

Premo enakomerno gibanje

Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.

Poglej Gibanje in Premo enakomerno gibanje

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Poglej Gibanje in Premo gibanje

Premonosna ploskev

Enodelni hiperboloid je dvojno premonosna ploskev: lahko nastane s pomočjo dveh družin ravnih črt. Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi.

Poglej Gibanje in Premonosna ploskev

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Poglej Gibanje in Prožno sipanje

Problem dveh teles

eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.

Poglej Gibanje in Problem dveh teles

Prosta precesija

Pròsta precesíja je precesija, kjer je zunanji navor ves čas konstanten.

Poglej Gibanje in Prosta precesija

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Poglej Gibanje in Prosti pad

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Gibanje in Prostor

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Gibanje in Prostor-čas

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Poglej Gibanje in Prostorska krivulja

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Poglej Gibanje in Prostostna stopnja (mehanika)

Prst (organ)

Prst je okončina človeškega telesa, organ manipulacije in občutka, ki ga najdemo na rokah in nogah ljudi in drugih prvakovChambers 1998 p. 603Oxford Illustrated pp. 311, 380.

Poglej Gibanje in Prst (organ)

Punk

Punk ali punk rock (najpogosteje punk/pank) je proti-institucionalno glasbeno gibanje, ki se je razvilo med letoma 1976 in 1980. Med začetnike te zvrsti pa uvrščamo skupine The Ramones, Sex Pistols, The Clash in The Damned. Ta izraz pa se uporablja tudi za poimenovanje kasneje razvitih podzvrsti, ki imajo nekaj ključnih značilnosti izvirnega punk gibanja.

Poglej Gibanje in Punk

Qigong

Sedeča oblika Ba Duan Jina Qigong, chi kung, ali chi gung (气功 ali 氣功; izgovorjava: "ći ġong" ali ći ġung oziroma kot tʃi'gʊŋ (IPA), slovenski zapis: čigong ali či kung) je energijska vadba, ki izvira iz Kitajske.

Poglej Gibanje in Qigong

Računalniška geometrija

Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.

Poglej Gibanje in Računalniška geometrija

Radialna hitrost

lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.

Poglej Gibanje in Radialna hitrost

Radialni pospešek

Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.

Poglej Gibanje in Radialni pospešek

Radiant (astronomija)

Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.

Poglej Gibanje in Radiant (astronomija)

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Gibanje in Rdeči premik

Recesionizem

Recesionizem je konceptualna umetnost. Je umetniško gibanje, ki podpira iskanje poti za izhod iz recesije na osnovi ustvarjalnega optimizma.

Poglej Gibanje in Recesionizem

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Gibanje in Reformacija

Regelacija

Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.

Poglej Gibanje in Regelacija

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Gibanje in Regiomontan

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Gibanje in René Descartes

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.

Poglej Gibanje in Reverzibilna sprememba

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Gibanje in Richard Phillips Feynman

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Poglej Gibanje in Robert Brown

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Poglej Gibanje in Robert Grosseteste

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Gibanje in Satelit

Savate

savate Savate je francoska borilna veščina, ki izvira iz 17. stoletja.

Poglej Gibanje in Savate

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Poglej Gibanje in Schwarzschildov polmer

SDŽ

SDŽ se lahko nanaša.

Poglej Gibanje in SDŽ

Seth Carlo Chandler mlajši

Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.

Poglej Gibanje in Seth Carlo Chandler mlajši

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Gibanje in Seznam astronomskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Gibanje in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam meteorologov

Seznam pomembnih meteorologov in klimatologov.

Poglej Gibanje in Seznam meteorologov

Sibirski haski

Sibírski háski (tudi ~ husky) je volčji, srednje velik pes, težak od 16 do 27 kg in z višino pleč od 51 do 60 centimetrov.

Poglej Gibanje in Sibirski haski

Sila upora

Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v kapljevini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Gibanje in Sila upora

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Gibanje in Simon Newcomb

Sklep

Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.

Poglej Gibanje in Sklep

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Poglej Gibanje in Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sokol (društvo)

Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.

Poglej Gibanje in Sokol (društvo)

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Gibanje in Specifična toplota

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Gibanje in Splošna teorija relativnosti

Statično ravnovesje

Státično ravnovésje ali mehánsko ravnovésje je stanje sistema, v katerem pod vplivom zunanjih sil sistem kot celota miruje, ob tem pa se ne gibljejo niti posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega.

Poglej Gibanje in Statično ravnovesje

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Poglej Gibanje in Statika

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Gibanje in Stefan-Boltzmannov zakon

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Poglej Gibanje in Stefanov tok

Sten

Sten je bila britanska brzostrelka, ki je nastala med drugo svetovno vojno. Zaradi vojnih razmer je zasnova zelo preprosta (ima le 47 delov), odlikovala pa se je z nizko ceno ter nizkim časom proizvodnje (najenostavnejše razlicice v 5 delovnih urah). Samo ime je kratica, ki označuje glavnega konstruktorja majorja Reginald Sheperd and Harold Turpin in mesto originalne proizvodnje Enfield, sedež Royal Small Arms Factory (Enfield Lock, London).

Poglej Gibanje in Sten

Stephen Hales

Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.

Poglej Gibanje in Stephen Hales

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Poglej Gibanje in Strelec A*

Stroj

Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.

Poglej Gibanje in Stroj

Struženje

Stružnica Strúženje je postopek obdelave, ki služi v glavnem za izdelavo valjastih teles, čeprav je mogoče obdelovati tudi ravne površine.

Poglej Gibanje in Struženje

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Poglej Gibanje in Sunek sile

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Gibanje in Supertekočnost

Sveta aliansa

Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.

Poglej Gibanje in Sveta aliansa

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Poglej Gibanje in Svetovnica

Tangencialni pospešek

Tangenciálni pospéšek (oznaka a_t) je komponenta vektorja pospeška vzdolž smeri gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po velikosti, na njegovo smer pa nima vpliva.

Poglej Gibanje in Tangencialni pospešek

Tavtohrona krivulja

graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.

Poglej Gibanje in Tavtohrona krivulja

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Gibanje in Tekočina

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Poglej Gibanje in Teorija relativnosti

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Gibanje in Theodore von Kármán

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Gibanje in Tir

Tisserandov kriterij

Tisserandov kriterij se uporablja v nebesni mehaniki pri opazovanju nebesnih teles (na primer kometov in asteroidov) za odločanje o tem, ali je telo isto kot telo, ki smo ga opazovali prej.

Poglej Gibanje in Tisserandov kriterij

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Gibanje in Točkasto telo

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Poglej Gibanje in Togo telo

Tok

Tók po slovensko pomeni usmerjeno gibanje, glede na vrsto pa ločimo.

Poglej Gibanje in Tok

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Poglej Gibanje in Translacija

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Poglej Gibanje in Trenje

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Gibanje in Trk

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Gibanje in Tycho Brahe

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Gibanje in Ubežna hitrost

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Gibanje in Ulug Beg

Upokojitev

Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.

Poglej Gibanje in Upokojitev

Upor

Upòr ima lahko več pomenov.

Poglej Gibanje in Upor

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Gibanje in Upor sredstva

Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost.

Poglej Gibanje in Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Poglej Gibanje in Ura na nihalo

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Gibanje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Ustanovitelj

Ustanovitelj je pravna ali fizična oseba, ki s svojim ukrepanjem in dejanji naredi vse potrebno, da neka nova skupnost ali gibanje prične obstajati in delovati.

Poglej Gibanje in Ustanovitelj

Varuna

Vanura To je članek o bogu Varuni.

Poglej Gibanje in Varuna

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Gibanje in Vektor (matematika)

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Gibanje in Vektor četverec

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Poglej Gibanje in Vektorsko polje

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Poglej Gibanje in Velika rdeča pega

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Poglej Gibanje in Veliki Atraktor

Vesoljski polet

Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.

Poglej Gibanje in Vesoljski polet

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Poglej Gibanje in Veter

Vinko Kobal

Monsinjor Vinko Kobal, slovenski rimskokatoliški duhovnik, prevajalec * 19. januar 1928, Vrhpolje pri Vipavi, † 29. maj 2001, Godovič, pokopan je v Stržišču pod Črno prstjo.

Poglej Gibanje in Vinko Kobal

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Gibanje in Viskoznost

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Gibanje in Vrtenje

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Poglej Gibanje in Vulkan (domnevni planet)

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Gibanje in Vztrajnostni moment

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Gibanje in Vzvratno gibanje

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Gibanje in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Gibanje in William Herschel

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Gibanje in William Rowan Hamilton

Wittgensteinova palica

Nesimetrični primer, ki ga tvori dolga palica Wittgensteinova palica je geometrijski miselni preskus, ki ga pripisujejo avstrijskemu filozofu Ludwigu Wittgensteinu.

Poglej Gibanje in Wittgensteinova palica

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Gibanje in Zlom simetrije

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Gibanje in Zunajosončni planet

3-kinuklidinil benzilat

3-kinuklidinil benzilat (tudi BZ) je bojni strup za začasno onesposobitev v trdnem stanju brez vonja, ki tako psihično kot tudi fizično onesposablja nasprotnikovo živo silo.

Poglej Gibanje in 3-kinuklidinil benzilat

, Brownovo gibanje, Carl Theodor Albrecht, Carl-Gustav Arvid Rossby, Centralna sila, Centralno gibanje, Cerebralna paraliza, Charles Messier, Charles-Eugène Delaunay, Christiaan Huygens, Cirus, Clyde William Tombaugh, Coriolisova sila, CrossFit, D'Alembertovo načelo, Dan, Dielektroforeza, Diferencialna enačba, Difuzija, Dinamični biljard, Dinamični vzgon, Dinamika, Dogodkovno obzorje, Donatizem, Dopplerjev pojav, Dvojna zvezda, Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Ekfant, Ekliptika, Eleanor Francis Helin, Elektrika, Elektromotor, Elektronski magnetni moment, Elementi tira, Enačba Ciolkovskega, Enakomerno gibanje, Enciklopedija, Energetski stroj, Energija, Enotski vektor, Ernst Mach, Eter (fizika), Evdoks, Faradayeva kletka, Feynmanov diagram, Filadelfijski poskus, Film, Filmska tehnika, Filolaj, Fizika, François Jean Dominique Arago, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Futurizem, Galaksija, Galilejeva spirala, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gaspard-Gustave Coriolis, Gaussova gravitacijska konstanta, Gemin, Georg Aunpekh von Peurbach, George Biddell Airy, George Gabriel Stokes, George Green, George Lake, George William Hill, Gibalna količina, Gibanje (razločitev), Gibanje Zemlje, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Globalni sistem pozicioniranja, Gottfried Wilhelm Leibniz, Guidobaldo del Monte, Heinkel He 219 Uhu, Heliocentrični model, Helmholtzev razstavitveni izrek, Henry Augustus Rowland, Heraklit Pontski, Herman Koroški, Hermann Weyl, Heron, Hiket, Hiparh, Hisaši Kimura, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Hodograf, Ibn aš-Šatir, Ibn Junis, Inercialni opazovalni sistem, Integument, Isaac Newton, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izrek H, Izrek o povprečni vrednosti, Izstrelek, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jakost (fizika), James Bradley, James Nasmyth, Janez Filopon, Jean Buridan, Jean le Rond d'Alembert, Jeremiah Horrocks, Johannes Fabricij, John Couch Adams, John Evan Baldwin, John Harrison, John Henry Poynting, Joseph Liouville, Josip Samujilovič Šklovski, Kalip, Kaluza-Kleinova teorija, Karbon, Keplerjevi zakoni, Kidinu, Kinematika, Kinetična energija, Kinetična teorija plinov, Kinetika, Kineziologija, Kinezioterapija, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Klasika, Koledar, Kontrolna teorija, Koordinatni čas, Kraljevi observatorij Greenwich, Kršitev simetrije CP, Krilo, Krivo gibanje, Krožna žaga, Kvadratni zakon upora, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Lastni čas, Lastno gibanje, Laurent Cassegrain, Leonhard Euler, Levkip, Libracija, Logistika, Lorentzeva sila, Louis Poinsot, Machovo število, Machovo načelo, Machovsko načelo, Marin Mersenne, Maskirni vzorec, Matematična fizika, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Maxwellov napetostni tenzor, Megla, Mehanika, Mehanika tekočin, Mehanska energija, Mišica, Michael Florent van Langren, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Mikroplankton, Mnogočasovne razsežnosti, Možgansko-računalniški vmesnik, Naburimani, Naseljivi planet, Nasir at-Tusi, Navier-Stokesove enačbe, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nebo, Negativna energija, Neverbalna komunikacija, Nevil Maskelyne, Nevtronska zvezda, Newtonovi zakoni gibanja, Nicole Oresme, Niels Henrik David Bohr, Nihanje, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Notranja energija, Nutacija, O-tesnilo, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Oceanski tok, Odklonska sila, Okultacija, Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Pajkice, Paradoks dvojčkov, Paralaksa, Paramagnetizem, Parametrična enačba, Parmenid, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Peter Andreas Hansen, Philippe de La Hire, Pištolna cev, Pieter Zeeman, Pitagora, Planetarna diferenciacija, Planetarno kroženje zraka, Plezanje, Plimska sila, Polprevodniški laser, Posebna teorija relativnosti, Pospešeno gibanje, Pot, Potovanje v času, Povlek prostora, Prasevanje, Pravljična šahovska figura, Precesija, Precesija enakonočij, Premo enakomerno gibanje, Premo gibanje, Premonosna ploskev, Prožno sipanje, Problem dveh teles, Prosta precesija, Prosti pad, Prostor, Prostor-čas, Prostorska krivulja, Prostostna stopnja (mehanika), Prst (organ), Punk, Qigong, Računalniška geometrija, Radialna hitrost, Radialni pospešek, Radiant (astronomija), Rdeči premik, Recesionizem, Reformacija, Regelacija, Regiomontan, René Descartes, Reverzibilna sprememba, Richard Phillips Feynman, Robert Brown, Robert Grosseteste, Satelit, Savate, Schwarzschildov polmer, SDŽ, Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam meteorologov, Sibirski haski, Sila upora, Simon Newcomb, Sklep, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sokol (društvo), Specifična toplota, Splošna teorija relativnosti, Statično ravnovesje, Statika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanov tok, Sten, Stephen Hales, Strelec A*, Stroj, Struženje, Sunek sile, Supertekočnost, Sveta aliansa, Svetovnica, Tangencialni pospešek, Tavtohrona krivulja, Tekočina, Teorija relativnosti, Theodore von Kármán, Tir, Tisserandov kriterij, Točkasto telo, Togo telo, Tok, Translacija, Trenje, Trk, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Ulug Beg, Upokojitev, Upor, Upor sredstva, Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu, Ura na nihalo, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Ustanovitelj, Varuna, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vektorsko polje, Velika rdeča pega, Veliki Atraktor, Vesoljski polet, Veter, Vinko Kobal, Viskoznost, Vrtenje, Vulkan (domnevni planet), Vztrajnostni moment, Vzvratno gibanje, William Henry Pickering, William Herschel, William Rowan Hamilton, Wittgensteinova palica, Zlom simetrije, Zunajosončni planet, 3-kinuklidinil benzilat.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti