Komunikacija

372 odnosi: Abul Vefa, Adriaan Blaauw, Aerodin, Agregatno stanje, Akcija (fizika), Aksiom vzročnosti, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Kindi, Al-Zarkali, Alexis Bouvard, Alexis Claude Clairaut, Almagest, Alpinizem, Anaksimander, Anaksimen, Anders Johan Lexell, Animacija, Animator, Apeiron, Apolonij, Apsidna precesija, Arhimedska spirala, Aristotelizem, Armbrust, Arthur Stanley Eddington, Astrodinamika, Astrologija, Astrometrija, Astronavtika, Astronomska enota, Azteški koledar, Žiroskop, Čartizem, Čas, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Človeški skelet, Črna luknja, Édouard Benjamin Baillaud, Égide Walschaerts, Badminton, Balistika, Batna črpalka, Bekhend, Bertil Lindblad, Brandon Carter, Brans-Dickeova teorija, Brezrazsežna količina, ..., Brownovo gibanje, Carl Theodor Albrecht, Carl-Gustav Arvid Rossby, Centralna sila, Centralno gibanje, Cerebralna paraliza, Charles Messier, Charles-Eugène Delaunay, Christiaan Huygens, Cirus, Clyde William Tombaugh, Coriolisova sila, CrossFit, D'Alembertovo načelo, Dan, Dielektroforeza, Diferencialna enačba, Difuzija, Dinamični biljard, Dinamični vzgon, Dinamika, Dogodkovno obzorje, Donatizem, Dopplerjev pojav, Dvojna zvezda, Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Ekfant, Ekliptika, Eleanor Francis Helin, Elektrika, Elektromotor, Elektronski magnetni moment, Elementi tira, Enačba Ciolkovskega, Enakomerno gibanje, Enciklopedija, Energetski stroj, Energija, Enotski vektor, Ernst Mach, Eter (fizika), Evdoks, Faradayeva kletka, Feynmanov diagram, Filadelfijski poskus, Film, Filmska tehnika, Filolaj, Fizika, François Jean Dominique Arago, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Futurizem, Galaksija, Galilejeva spirala, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gaspard-Gustave Coriolis, Gaussova gravitacijska konstanta, Gemin, Georg Aunpekh von Peurbach, George Biddell Airy, George Gabriel Stokes, George Green, George Lake, George William Hill, Gibalna količina, Gibanje (razločitev), Gibanje Zemlje, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Globalni sistem pozicioniranja, Gottfried Wilhelm Leibniz, Guidobaldo del Monte, Heinkel He 219 Uhu, Heliocentrični model, Helmholtzev razstavitveni izrek, Henry Augustus Rowland, Heraklit Pontski, Herman Koroški, Hermann Weyl, Heron, Hiket, Hiparh, Hisaši Kimura, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Hodograf, Ibn aš-Šatir, Ibn Junis, Inercialni opazovalni sistem, Integument, Isaac Newton, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izrek H, Izrek o povprečni vrednosti, Izstrelek, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jakost (fizika), James Bradley, James Nasmyth, Janez Filopon, Jean Buridan, Jean le Rond d'Alembert, Jeremiah Horrocks, Johannes Fabricij, John Couch Adams, John Evan Baldwin, John Harrison, John Henry Poynting, Joseph Liouville, Josip Samujilovič Šklovski, Kalip, Kaluza-Kleinova teorija, Karbon, Keplerjevi zakoni, Kidinu, Kinematika, Kinetična energija, Kinetična teorija plinov, Kinetika, Kineziologija, Kinezioterapija, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Klasika, Koledar, Kontrolna teorija, Koordinatni čas, Kraljevi observatorij Greenwich, Kršitev simetrije CP, Krilo, Krivo gibanje, Krožna žaga, Kvadratni zakon upora, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva točka, Laplaceova ravnina, Lastni čas, Lastno gibanje, Laurent Cassegrain, Leonhard Euler, Levkip, Libracija, Logistika, Lorentzeva sila, Louis Poinsot, Machovo število, Machovo načelo, Machovsko načelo, Marin Mersenne, Maskirni vzorec, Matematična fizika, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Maxwellov napetostni tenzor, Megla, Mehanika, Mehanika tekočin, Mehanska energija, Mišica, Michael Florent van Langren, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Mikroplankton, Mnogočasovne razsežnosti, Možgansko-računalniški vmesnik, Naburimani, Naseljivi planet, Nasir at-Tusi, Navier-Stokesove enačbe, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nebo, Negativna energija, Neverbalna komunikacija, Nevil Maskelyne, Nevtronska zvezda, Newtonovi zakoni gibanja, Nicole Oresme, Niels Henrik David Bohr, Nihanje, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Notranja energija, Nutacija, O-tesnilo, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Oceanski tok, Odklonska sila, Okultacija, Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Pajkice, Paradoks dvojčkov, Paralaksa, Paramagnetizem, Parametrična enačba, Parmenid, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Peter Andreas Hansen, Philippe de La Hire, Pištolna cev, Pieter Zeeman, Pitagora, Planetarna diferenciacija, Planetarno kroženje zraka, Plezanje, Plimska sila, Polprevodniški laser, Posebna teorija relativnosti, Pospešeno gibanje, Pot, Potovanje v času, Povlek prostora, Prasevanje, Pravljična šahovska figura, Precesija, Precesija enakonočij, Premo enakomerno gibanje, Premo gibanje, Premonosna ploskev, Prožno sipanje, Problem dveh teles, Prosta precesija, Prosti pad, Prostor, Prostor-čas, Prostorska krivulja, Prostostna stopnja (mehanika), Prst (organ), Punk, Qigong, Računalniška geometrija, Radialna hitrost, Radialni pospešek, Radiant (astronomija), Rdeči premik, Recesionizem, Reformacija, Regelacija, Regiomontan, René Descartes, Reverzibilna sprememba, Richard Phillips Feynman, Robert Brown, Robert Grosseteste, Satelit, Savate, Schwarzschildov polmer, SDŽ, Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam meteorologov, Sibirski haski, Sila upora, Simon Newcomb, Sklep, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sokol (društvo), Specifična toplota, Splošna teorija relativnosti, Statično ravnovesje, Statika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanov tok, Sten, Stephen Hales, Strelec A*, Stroj, Struženje, Sunek sile, Supertekočnost, Sveta aliansa, Svetovnica, Tangencialni pospešek, Tavtohrona krivulja, Tekočina, Teorija relativnosti, Theodore von Kármán, Tir, Tisserandov kriterij, Točkasto telo, Togo telo, Tok, Translacija, Trenje, Trk, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Ulug Beg, Upokojitev, Upor, Upor sredstva, Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu, Ura na nihalo, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Ustanovitelj, Varuna, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vektorsko polje, Velika rdeča pega, Veliki Atraktor, Vesoljski polet, Veter, Vinko Kobal, Viskoznost, Vrtenje, Vulkan (domnevni planet), Vztrajnostni moment, Vzvratno gibanje, William Henry Pickering, William Herschel, William Rowan Hamilton, Wittgensteinova palica, Zlom simetrije, Zunajosončni planet, 3-kinuklidinil benzilat. Razširi indeks (322 več) » « Shrink indeks

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Novo!!: Gibanje in Abul Vefa · Poglej več »

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Novo!!: Gibanje in Adriaan Blaauw · Poglej več »

Aerodin

Letala Avtožiro Aerodin (iz grščine ἀήρ - aer (zrak) in δυναμική dinamiki (gibanje)) je zrakoplov težji od zraka.

Novo!!: Gibanje in Aerodin · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Gibanje in Agregatno stanje · Poglej več »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Novo!!: Gibanje in Akcija (fizika) · Poglej več »

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Novo!!: Gibanje in Aksiom vzročnosti · Poglej več »

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.

Novo!!: Gibanje in Al-Biruni · Poglej več »

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Novo!!: Gibanje in Al-Bitrudži · Poglej več »

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Novo!!: Gibanje in Al-Kindi · Poglej več »

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Novo!!: Gibanje in Al-Zarkali · Poglej več »

Alexis Bouvard

Alexis Bouvard, francoski astronom, * 27. junij 1767, Contamines, Francija, † 7. junij 1843, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Alexis Bouvard · Poglej več »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Gibanje in Almagest · Poglej več »

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Novo!!: Gibanje in Alpinizem · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Anaksimander · Poglej več »

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Novo!!: Gibanje in Anaksimen · Poglej več »

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Gibanje in Anders Johan Lexell · Poglej več »

Animacija

Slika:Animexample3edit.png Animacija odbijanja žoge (spodaj) je sestavljena iz teh šestih sličic.

Novo!!: Gibanje in Animacija · Poglej več »

Animator

Eksprimentalni animator Norman McLaren riše neposredno na film (1944). Animátor je umetnik, ki ustvarja večkratne slike, katere ustvarjajo videz gibanja, animacijo, če jih na hitro prikažemo eno za drugo.

Novo!!: Gibanje in Animator · Poglej več »

Apeiron

Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.

Novo!!: Gibanje in Apeiron · Poglej več »

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Novo!!: Gibanje in Apolonij · Poglej več »

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Novo!!: Gibanje in Apsidna precesija · Poglej več »

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Novo!!: Gibanje in Arhimedska spirala · Poglej več »

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Novo!!: Gibanje in Aristotelizem · Poglej več »

Armbrust

Armbrust je nemški ročni netrzajni minomet, ki so ga razvili ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja v nemški firmi Messerschmitt Bölkow-Blohm.

Novo!!: Gibanje in Armbrust · Poglej več »

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Arthur Stanley Eddington · Poglej več »

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Novo!!: Gibanje in Astrodinamika · Poglej več »

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Novo!!: Gibanje in Astrologija · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Gibanje in Astrometrija · Poglej več »

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Novo!!: Gibanje in Astronavtika · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Gibanje in Astronomska enota · Poglej več »

Azteški koledar

Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.

Novo!!: Gibanje in Azteški koledar · Poglej več »

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Novo!!: Gibanje in Žiroskop · Poglej več »

Čartizem

kraljice Viktorije Čartizem je bilo gibanje za politične in družbene reforme v Združenem kraljestvu med letoma 1838 in 1858.

Novo!!: Gibanje in Čartizem · Poglej več »

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Novo!!: Gibanje in Čas · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Gibanje in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Novo!!: Gibanje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Novo!!: Gibanje in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »

Človeški skelet

Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.

Novo!!: Gibanje in Človeški skelet · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Gibanje in Črna luknja · Poglej več »

Édouard Benjamin Baillaud

Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Édouard Benjamin Baillaud · Poglej več »

Égide Walschaerts

Égide Walschaerts, belgijski strojni inženir in izumitelj, * 21. januar 1820, Mechelen, Belgija, 1901.

Novo!!: Gibanje in Égide Walschaerts · Poglej več »

Badminton

''Operjena žogica iz plutovine'' ''Igra badmintona v parih'' Badminton je šport, pri katerem se uporabljata lopar in pernata žogica iz plutovine.

Novo!!: Gibanje in Badminton · Poglej več »

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Novo!!: Gibanje in Balistika · Poglej več »

Batna črpalka

Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.

Novo!!: Gibanje in Batna črpalka · Poglej več »

Bekhend

Bekhend belgijske tenisačice Justine Henin Bekhend (backhand) je eden od dveh najpogostejših teniških udarcev; drugi je forhend.

Novo!!: Gibanje in Bekhend · Poglej več »

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Novo!!: Gibanje in Bertil Lindblad · Poglej več »

Brandon Carter

Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.

Novo!!: Gibanje in Brandon Carter · Poglej več »

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Gibanje in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Novo!!: Gibanje in Brezrazsežna količina · Poglej več »

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Novo!!: Gibanje in Brownovo gibanje · Poglej več »

Carl Theodor Albrecht

Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Gibanje in Carl Theodor Albrecht · Poglej več »

Carl-Gustav Arvid Rossby

Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.

Novo!!: Gibanje in Carl-Gustav Arvid Rossby · Poglej več »

Centralna sila

Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.

Novo!!: Gibanje in Centralna sila · Poglej več »

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Novo!!: Gibanje in Centralno gibanje · Poglej več »

Cerebralna paraliza

Možganska ali cerebralna paraliza pomeni skupino neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže in je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere so značilne omrtvelosti oziroma pareze (od monopareze do tetraplegije), lahko tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi.

Novo!!: Gibanje in Cerebralna paraliza · Poglej več »

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Charles Messier · Poglej več »

Charles-Eugène Delaunay

Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.

Novo!!: Gibanje in Charles-Eugène Delaunay · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Gibanje in Christiaan Huygens · Poglej več »

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Novo!!: Gibanje in Cirus · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Gibanje in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Gibanje in Coriolisova sila · Poglej več »

CrossFit

CrossFit je blagovna znamka športne vadbe, ki jo je ustvaril Greg Glassman.

Novo!!: Gibanje in CrossFit · Poglej več »

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Novo!!: Gibanje in D'Alembertovo načelo · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Gibanje in Dan · Poglej več »

Dielektroforeza

Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.

Novo!!: Gibanje in Dielektroforeza · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Gibanje in Diferencialna enačba · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Gibanje in Difuzija · Poglej več »

Dinamični biljard

Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.

Novo!!: Gibanje in Dinamični biljard · Poglej več »

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Novo!!: Gibanje in Dinamični vzgon · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Novo!!: Gibanje in Dinamika · Poglej več »

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Novo!!: Gibanje in Dogodkovno obzorje · Poglej več »

Donatizem

Donatizem je bilo shizmatično krščansko gibanje, ki ga je začel škof Donat v Severni Afriki.

Novo!!: Gibanje in Donatizem · Poglej več »

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Novo!!: Gibanje in Dopplerjev pojav · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: Gibanje in Dvojna zvezda · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Gibanje in Edmond Halley · Poglej več »

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Novo!!: Gibanje in Edward Arthur Milne · Poglej več »

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Ekfant · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Gibanje in Ekliptika · Poglej več »

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Novo!!: Gibanje in Eleanor Francis Helin · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Novo!!: Gibanje in Elektrika · Poglej več »

Elektromotor

Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.

Novo!!: Gibanje in Elektromotor · Poglej več »

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Novo!!: Gibanje in Elektronski magnetni moment · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Novo!!: Gibanje in Elementi tira · Poglej več »

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Novo!!: Gibanje in Enačba Ciolkovskega · Poglej več »

Enakomerno gibanje

Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.

Novo!!: Gibanje in Enakomerno gibanje · Poglej več »

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Novo!!: Gibanje in Enciklopedija · Poglej več »

Energetski stroj

Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.

Novo!!: Gibanje in Energetski stroj · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Gibanje in Energija · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Gibanje in Enotski vektor · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Gibanje in Ernst Mach · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Gibanje in Eter (fizika) · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Gibanje in Evdoks · Poglej več »

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Novo!!: Gibanje in Faradayeva kletka · Poglej več »

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Novo!!: Gibanje in Feynmanov diagram · Poglej več »

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Novo!!: Gibanje in Filadelfijski poskus · Poglej več »

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Novo!!: Gibanje in Film · Poglej več »

Filmska tehnika

Filmska tehnika je tehnika, ki je omogoča snemanje in predvajanje filmov.

Novo!!: Gibanje in Filmska tehnika · Poglej več »

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Filolaj · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Gibanje in Fizika · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Gibanje in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Gibanje in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Novo!!: Gibanje in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer · Poglej več »

Futurizem

Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.

Novo!!: Gibanje in Futurizem · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Gibanje in Galaksija · Poglej več »

Galilejeva spirala

Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.

Novo!!: Gibanje in Galilejeva spirala · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Novo!!: Gibanje in Galilejeva transformacija · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Gibanje in Galileo Galilei · Poglej več »

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Gaspard-Gustave Coriolis · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Gibanje in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Novo!!: Gibanje in Gemin · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Novo!!: Gibanje in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Novo!!: Gibanje in George Biddell Airy · Poglej več »

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Novo!!: Gibanje in George Gabriel Stokes · Poglej več »

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Novo!!: Gibanje in George Green · Poglej več »

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Novo!!: Gibanje in George Lake · Poglej več »

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Novo!!: Gibanje in George William Hill · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Gibanje in Gibalna količina · Poglej več »

Gibanje (razločitev)

Gibanje ima več pomenov.

Novo!!: Gibanje in Gibanje (razločitev) · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Gibanje in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Novo!!: Gibanje in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Novo!!: Gibanje in Giovanni Battista Riccioli · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Globalni sistem pozicioniranja

Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Novo!!: Gibanje in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Gibanje in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Guidobaldo del Monte

Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.

Novo!!: Gibanje in Guidobaldo del Monte · Poglej več »

Heinkel He 219 Uhu

Heinkel He 219 A-7/R1 FuG 220 Lichtenstein SN 2 Heinkel He 219 »Uhu« (nemško Uharica) je bilo nočno lovsko letalo nemškega vojnega letalstva, ki je služil v zadnjem delu 2. svetovne vojne.

Novo!!: Gibanje in Heinkel He 219 Uhu · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Gibanje in Heliocentrični model · Poglej več »

Helmholtzev razstavitveni izrek

Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).

Novo!!: Gibanje in Helmholtzev razstavitveni izrek · Poglej več »

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Novo!!: Gibanje in Henry Augustus Rowland · Poglej več »

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.

Novo!!: Gibanje in Heraklit Pontski · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Novo!!: Gibanje in Herman Koroški · Poglej več »

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Novo!!: Gibanje in Hermann Weyl · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: Gibanje in Heron · Poglej več »

Hiket

Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.

Novo!!: Gibanje in Hiket · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Gibanje in Hiparh · Poglej več »

Hisaši Kimura

Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.

Novo!!: Gibanje in Hisaši Kimura · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Gibanje in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Gibanje in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Novo!!: Gibanje in Hodograf · Poglej več »

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Novo!!: Gibanje in Ibn aš-Šatir · Poglej več »

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Novo!!: Gibanje in Ibn Junis · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Novo!!: Gibanje in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Novo!!: Gibanje in Integument · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Isaac Newton · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Gibanje in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Izrek H

Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.

Novo!!: Gibanje in Izrek H · Poglej več »

Izrek o povprečni vrednosti

Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.

Novo!!: Gibanje in Izrek o povprečni vrednosti · Poglej več »

Izstrelek

Izstrelek je vsak predmet, ki je vržen s silo.

Novo!!: Gibanje in Izstrelek · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Gibanje in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Novo!!: Gibanje in Jakost (fizika) · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Gibanje in James Bradley · Poglej več »

James Nasmyth

James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.

Novo!!: Gibanje in James Nasmyth · Poglej več »

Janez Filopon

‎ Janez Filopon Slovničar (grško Joannes Grammaticus), grški filozof, teolog in književni učenjak, * okoli 550 (490), † okoli 620 (570).

Novo!!: Gibanje in Janez Filopon · Poglej več »

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Jean Buridan · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Gibanje in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Novo!!: Gibanje in Johannes Fabricij · Poglej več »

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Gibanje in John Couch Adams · Poglej več »

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Novo!!: Gibanje in John Evan Baldwin · Poglej več »

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Novo!!: Gibanje in John Harrison · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Gibanje in John Henry Poynting · Poglej več »

Joseph Liouville

Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Joseph Liouville · Poglej več »

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Gibanje in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Kalip · Poglej več »

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Novo!!: Gibanje in Kaluza-Kleinova teorija · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Novo!!: Gibanje in Karbon · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Gibanje in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Kidinu · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Novo!!: Gibanje in Kinematika · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Gibanje in Kinetična energija · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Novo!!: Gibanje in Kinetična teorija plinov · Poglej več »

Kinetika

Kinétika (kinesis - gibanje) ima več pomenov.

Novo!!: Gibanje in Kinetika · Poglej več »

Kineziologija

Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.

Novo!!: Gibanje in Kineziologija · Poglej več »

Kinezioterapija

Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.

Novo!!: Gibanje in Kinezioterapija · Poglej več »

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Novo!!: Gibanje in Kip Stephen Thorne · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Novo!!: Gibanje in Klasična mehanika · Poglej več »

Klasika

Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.

Novo!!: Gibanje in Klasika · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Novo!!: Gibanje in Koledar · Poglej več »

Kontrolna teorija

Kontrolna teorija je teorija, ki opisuje model ciljno usmerjenega vedenja.

Novo!!: Gibanje in Kontrolna teorija · Poglej več »

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Novo!!: Gibanje in Koordinatni čas · Poglej več »

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.

Novo!!: Gibanje in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Novo!!: Gibanje in Kršitev simetrije CP · Poglej več »

Krilo

Sivi galeb v zraku z razprtimi krili Krílo je površina, ki proizvaja aerodinamično silo pravokotno na smer gibanja skozi zrak ali drugo plinsko zmes, in omogoča letenje.

Novo!!: Gibanje in Krilo · Poglej več »

Krivo gibanje

Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.

Novo!!: Gibanje in Krivo gibanje · Poglej več »

Krožna žaga

Krožna žaga je električna žaga z zobatim ali abrazivnim diskom, ali rezilom za rezanje različnih materialov, ki omogoča rezanje z rotacijskim vrtenjem žaginega lista okoli gredi.

Novo!!: Gibanje in Krožna žaga · Poglej več »

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Gibanje in Kvadratni zakon upora · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Novo!!: Gibanje in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Gibanje in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Laplaceova ravnina

Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.

Novo!!: Gibanje in Laplaceova ravnina · Poglej več »

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Novo!!: Gibanje in Lastni čas · Poglej več »

Lastno gibanje

Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.

Novo!!: Gibanje in Lastno gibanje · Poglej več »

Laurent Cassegrain

Laurent Cassegrain (tudi -verjetno napačno- Guillaume, Jacques ali Nicolas), francoski rimskokatoliški duhovnik in optik, * 1629, verjetno Chartres, Francija, † 31. avgust 1693, Chaudon, Eure-et-Loir.

Novo!!: Gibanje in Laurent Cassegrain · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Gibanje in Leonhard Euler · Poglej več »

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Levkip · Poglej več »

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Novo!!: Gibanje in Libracija · Poglej več »

Logistika

Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji.

Novo!!: Gibanje in Logistika · Poglej več »

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Novo!!: Gibanje in Lorentzeva sila · Poglej več »

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Louis Poinsot · Poglej več »

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Novo!!: Gibanje in Machovo število · Poglej več »

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Novo!!: Gibanje in Machovo načelo · Poglej več »

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Novo!!: Gibanje in Machovsko načelo · Poglej več »

Marin Mersenne

Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Marin Mersenne · Poglej več »

Maskirni vzorec

Maskirni vzorec Maskirni vzorec ali maskiranje je uporaba katere koli kombinacije materialov, obarvanost, ali osvetlitev za prikrivanje silhuete bodisi živali ali predmetov, katere je potem težje opaziti.

Novo!!: Gibanje in Maskirni vzorec · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Gibanje in Matematična fizika · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Gibanje in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Novo!!: Gibanje in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Novo!!: Gibanje in Megla · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Gibanje in Mehanika · Poglej več »

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Novo!!: Gibanje in Mehanika tekočin · Poglej več »

Mehanska energija

Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.

Novo!!: Gibanje in Mehanska energija · Poglej več »

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Novo!!: Gibanje in Mišica · Poglej več »

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Novo!!: Gibanje in Michael Florent van Langren · Poglej več »

Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1. januar (20. december) 1862 (1861), Poltava, Ruski imperij (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Gibanje in Mihail Vasiljevič Ostrogradski · Poglej več »

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Novo!!: Gibanje in Mikroplankton · Poglej več »

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.

Novo!!: Gibanje in Mnogočasovne razsežnosti · Poglej več »

Možgansko-računalniški vmesnik

Možgansko-računalniški vmesnik (kratica BCI) je direktna komunikacijska povezava med možgani in računalnikom ali strojem.

Novo!!: Gibanje in Možgansko-računalniški vmesnik · Poglej več »

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Novo!!: Gibanje in Naburimani · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Gibanje in Naseljivi planet · Poglej več »

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.

Novo!!: Gibanje in Nasir at-Tusi · Poglej več »

Navier-Stokesove enačbe

Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.

Novo!!: Gibanje in Navier-Stokesove enačbe · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Gibanje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Gibanje in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Gibanje in Nebo · Poglej več »

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Novo!!: Gibanje in Negativna energija · Poglej več »

Neverbalna komunikacija

Neverbalna komunikacija je način sporazumevanja iz katerega so izvzete besede in izključeni simboli kot nadomestki besed.

Novo!!: Gibanje in Neverbalna komunikacija · Poglej več »

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Nevil Maskelyne · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Novo!!: Gibanje in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Gibanje in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Novo!!: Gibanje in Nicole Oresme · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Novo!!: Gibanje in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Novo!!: Gibanje in Nihanje · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Gibanje in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Gibanje in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Gibanje in Notranja energija · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Gibanje in Nutacija · Poglej več »

O-tesnilo

O-tesnilo je mehansko tesnilo v obliki svitka.

Novo!!: Gibanje in O-tesnilo · Poglej več »

Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.

Novo!!: Gibanje in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Gibanje in Oceanski tok · Poglej več »

Odklonska sila

Odklonska sila nastaja zaradi vrtenja Zemlje.

Novo!!: Gibanje in Odklonska sila · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Gibanje in Okultacija · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Gibanje in Orbitalna perioda · Poglej več »

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Novo!!: Gibanje in Orbitalna resonanca · Poglej več »

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Novo!!: Gibanje in Osnovni izrek infinitezimalnega računa · Poglej več »

Pajkice

Poliamidne pajkice Pajkice (tudi legice ali triko) so tesno se prilegajoče dolge hlače.

Novo!!: Gibanje in Pajkice · Poglej več »

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Novo!!: Gibanje in Paradoks dvojčkov · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: Gibanje in Paralaksa · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Gibanje in Paramagnetizem · Poglej več »

Parametrična enačba

metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.

Novo!!: Gibanje in Parametrična enačba · Poglej več »

Parmenid

‎ Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..

Novo!!: Gibanje in Parmenid · Poglej več »

Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Gibanje in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Novo!!: Gibanje in Peter Andreas Hansen · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Gibanje in Philippe de La Hire · Poglej več »

Pištolna cev

Pištolina cev je ključni del orožja z ustreznim orožjem, kot so majhno strelno orožje, topniški predmeti in zračne puške.

Novo!!: Gibanje in Pištolna cev · Poglej več »

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Gibanje in Pieter Zeeman · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Gibanje in Pitagora · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Gibanje in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Planetarno kroženje zraka

Globalna cirkulacija atmosfere oziroma planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet.

Novo!!: Gibanje in Planetarno kroženje zraka · Poglej več »

Plezanje

Skalna plezalca v steni Plezalci v Mount Fitz Roy, argentina Plezanje v Koglu Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, pri katerem se premikamo navzgor, kvišku, ali tudi navzdol, pomagajoč si z nogami in rokami.

Novo!!: Gibanje in Plezanje · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Gibanje in Plimska sila · Poglej več »

Polprevodniški laser

Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.

Novo!!: Gibanje in Polprevodniški laser · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Novo!!: Gibanje in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Pospešeno gibanje

Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.

Novo!!: Gibanje in Pospešeno gibanje · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Gibanje in Pot · Poglej več »

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Novo!!: Gibanje in Potovanje v času · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Novo!!: Gibanje in Povlek prostora · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Gibanje in Prasevanje · Poglej več »

Pravljična šahovska figura

Pravljična šahovska figura ali tudi heterodoksna šahovska figura je vrsta figure, ki se ne uporablja v klasičnem (ortodoksnem) šahu, pač pa v nekaterih šahovskih različicah in šahovskih problemih.

Novo!!: Gibanje in Pravljična šahovska figura · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Gibanje in Precesija · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Gibanje in Precesija enakonočij · Poglej več »

Premo enakomerno gibanje

Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.

Novo!!: Gibanje in Premo enakomerno gibanje · Poglej več »

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Novo!!: Gibanje in Premo gibanje · Poglej več »

Premonosna ploskev

Enodelni hiperboloid je dvojno premonosna ploskev: lahko nastane s pomočjo dveh družin ravnih črt. Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi.

Novo!!: Gibanje in Premonosna ploskev · Poglej več »

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Novo!!: Gibanje in Prožno sipanje · Poglej več »

Problem dveh teles

eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.

Novo!!: Gibanje in Problem dveh teles · Poglej več »

Prosta precesija

Pròsta precesíja je precesija, kjer je zunanji navor ves čas konstanten.

Novo!!: Gibanje in Prosta precesija · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Novo!!: Gibanje in Prosti pad · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Gibanje in Prostor · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Gibanje in Prostor-čas · Poglej več »

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Novo!!: Gibanje in Prostorska krivulja · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Novo!!: Gibanje in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »

Prst (organ)

Prst je okončina človeškega telesa, organ manipulacije in občutka, ki ga najdemo na rokah in nogah ljudi in drugih prvakovChambers 1998 p. 603Oxford Illustrated pp. 311, 380.

Novo!!: Gibanje in Prst (organ) · Poglej več »

Punk

Punk ali punk rock (najpogosteje punk/pank) je proti-institucionalno glasbeno gibanje, ki se je razvilo med letoma 1976 in 1980. Med začetnike te zvrsti pa uvrščamo skupine The Ramones, Sex Pistols, The Clash in The Damned. Ta izraz pa se uporablja tudi za poimenovanje kasneje razvitih podzvrsti, ki imajo nekaj ključnih značilnosti izvirnega punk gibanja.

Novo!!: Gibanje in Punk · Poglej več »

Qigong

Sedeča oblika Ba Duan Jina Qigong, chi kung, ali chi gung (气功 ali 氣功; izgovorjava: "ći ġong" ali ći ġung oziroma kot tʃi'gʊŋ (IPA), slovenski zapis: čigong ali či kung) je energijska vadba, ki izvira iz Kitajske.

Novo!!: Gibanje in Qigong · Poglej več »

Računalniška geometrija

Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.

Novo!!: Gibanje in Računalniška geometrija · Poglej več »

Radialna hitrost

lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.

Novo!!: Gibanje in Radialna hitrost · Poglej več »

Radialni pospešek

Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.

Novo!!: Gibanje in Radialni pospešek · Poglej več »

Radiant (astronomija)

Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.

Novo!!: Gibanje in Radiant (astronomija) · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Novo!!: Gibanje in Rdeči premik · Poglej več »

Recesionizem

Recesionizem je konceptualna umetnost. Je umetniško gibanje, ki podpira iskanje poti za izhod iz recesije na osnovi ustvarjalnega optimizma.

Novo!!: Gibanje in Recesionizem · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Novo!!: Gibanje in Reformacija · Poglej več »

Regelacija

Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.

Novo!!: Gibanje in Regelacija · Poglej več »

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Novo!!: Gibanje in Regiomontan · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Gibanje in René Descartes · Poglej več »

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.

Novo!!: Gibanje in Reverzibilna sprememba · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Gibanje in Richard Phillips Feynman · Poglej več »

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Robert Brown · Poglej več »

Robert Grosseteste

Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Robert Grosseteste · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Gibanje in Satelit · Poglej več »

Savate

savate Savate je francoska borilna veščina, ki izvira iz 17. stoletja.

Novo!!: Gibanje in Savate · Poglej več »

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Novo!!: Gibanje in Schwarzschildov polmer · Poglej več »

SDŽ

SDŽ se lahko nanaša.

Novo!!: Gibanje in SDŽ · Poglej več »

Seth Carlo Chandler mlajši

Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.

Novo!!: Gibanje in Seth Carlo Chandler mlajši · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Novo!!: Gibanje in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam meteorologov

Seznam pomembnih meteorologov in klimatologov.

Novo!!: Gibanje in Seznam meteorologov · Poglej več »

Sibirski haski

Sibírski háski (tudi ~ husky) je volčji, srednje velik pes, težak od 16 do 27 kg in z višino pleč od 51 do 60 centimetrov.

Novo!!: Gibanje in Sibirski haski · Poglej več »

Sila upora

Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v kapljevini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Gibanje in Sila upora · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Gibanje in Simon Newcomb · Poglej več »

Sklep

Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.

Novo!!: Gibanje in Sklep · Poglej več »

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Gibanje in Sofja Vasiljevna Kovalevska · Poglej več »

Sokol (društvo)

Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.

Novo!!: Gibanje in Sokol (društvo) · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Gibanje in Specifična toplota · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Gibanje in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Statično ravnovesje

Státično ravnovésje ali mehánsko ravnovésje je stanje sistema, v katerem pod vplivom zunanjih sil sistem kot celota miruje, ob tem pa se ne gibljejo niti posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega.

Novo!!: Gibanje in Statično ravnovesje · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Novo!!: Gibanje in Statika · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Gibanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Novo!!: Gibanje in Stefanov tok · Poglej več »

Sten

Sten je bila britanska brzostrelka, ki je nastala med drugo svetovno vojno. Zaradi vojnih razmer je zasnova zelo preprosta (ima le 47 delov), odlikovala pa se je z nizko ceno ter nizkim časom proizvodnje (najenostavnejše razlicice v 5 delovnih urah). Samo ime je kratica, ki označuje glavnega konstruktorja majorja Reginald Sheperd and Harold Turpin in mesto originalne proizvodnje Enfield, sedež Royal Small Arms Factory (Enfield Lock, London).

Novo!!: Gibanje in Sten · Poglej več »

Stephen Hales

Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.

Novo!!: Gibanje in Stephen Hales · Poglej več »

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Novo!!: Gibanje in Strelec A* · Poglej več »

Stroj

Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.

Novo!!: Gibanje in Stroj · Poglej več »

Struženje

Stružnica Strúženje je postopek obdelave, ki služi v glavnem za izdelavo valjastih teles, čeprav je mogoče obdelovati tudi ravne površine.

Novo!!: Gibanje in Struženje · Poglej več »

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Novo!!: Gibanje in Sunek sile · Poglej več »

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Novo!!: Gibanje in Supertekočnost · Poglej več »

Sveta aliansa

Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.

Novo!!: Gibanje in Sveta aliansa · Poglej več »

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Novo!!: Gibanje in Svetovnica · Poglej več »

Tangencialni pospešek

Tangenciálni pospéšek (oznaka a_t) je komponenta vektorja pospeška vzdolž smeri gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po velikosti, na njegovo smer pa nima vpliva.

Novo!!: Gibanje in Tangencialni pospešek · Poglej več »

Tavtohrona krivulja

graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke. Krivulja, ki zadošča tem zahtevam, je cikloida.

Novo!!: Gibanje in Tavtohrona krivulja · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Gibanje in Tekočina · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Novo!!: Gibanje in Teorija relativnosti · Poglej več »

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Novo!!: Gibanje in Theodore von Kármán · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Gibanje in Tir · Poglej več »

Tisserandov kriterij

Tisserandov kriterij se uporablja v nebesni mehaniki pri opazovanju nebesnih teles (na primer kometov in asteroidov) za odločanje o tem, ali je telo isto kot telo, ki smo ga opazovali prej.

Novo!!: Gibanje in Tisserandov kriterij · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Gibanje in Točkasto telo · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Novo!!: Gibanje in Togo telo · Poglej več »

Tok

Tók po slovensko pomeni usmerjeno gibanje, glede na vrsto pa ločimo.

Novo!!: Gibanje in Tok · Poglej več »

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Novo!!: Gibanje in Translacija · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Gibanje in Trenje · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Gibanje in Trk · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Gibanje in Tycho Brahe · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Gibanje in Ubežna hitrost · Poglej več »

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.

Novo!!: Gibanje in Ulug Beg · Poglej več »

Upokojitev

Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.

Novo!!: Gibanje in Upokojitev · Poglej več »

Upor

Upòr ima lahko več pomenov.

Novo!!: Gibanje in Upor · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Gibanje in Upor sredstva · Poglej več »

Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost.

Novo!!: Gibanje in Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu · Poglej več »

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Novo!!: Gibanje in Ura na nihalo · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Gibanje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Ustanovitelj

Ustanovitelj je pravna ali fizična oseba, ki s svojim ukrepanjem in dejanji naredi vse potrebno, da neka nova skupnost ali gibanje prične obstajati in delovati.

Novo!!: Gibanje in Ustanovitelj · Poglej več »

Varuna

Vanura To je članek o bogu Varuni.

Novo!!: Gibanje in Varuna · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Novo!!: Gibanje in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Novo!!: Gibanje in Vektor četverec · Poglej več »

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Novo!!: Gibanje in Vektorsko polje · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Gibanje in Velika rdeča pega · Poglej več »

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Novo!!: Gibanje in Veliki Atraktor · Poglej več »

Vesoljski polet

Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.

Novo!!: Gibanje in Vesoljski polet · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Novo!!: Gibanje in Veter · Poglej več »

Vinko Kobal

Monsinjor Vinko Kobal, slovenski rimskokatoliški duhovnik, prevajalec * 19. januar 1928, Vrhpolje pri Vipavi, † 29. maj 2001, Godovič, pokopan je v Stržišču pod Črno prstjo.

Novo!!: Gibanje in Vinko Kobal · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Gibanje in Viskoznost · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Gibanje in Vrtenje · Poglej več »

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Novo!!: Gibanje in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Gibanje in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Gibanje in Vzvratno gibanje · Poglej več »

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Novo!!: Gibanje in William Henry Pickering · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Gibanje in William Herschel · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Novo!!: Gibanje in William Rowan Hamilton · Poglej več »

Wittgensteinova palica

Nesimetrični primer, ki ga tvori dolga palica Wittgensteinova palica je geometrijski miselni preskus, ki ga pripisujejo avstrijskemu filozofu Ludwigu Wittgensteinu.

Novo!!: Gibanje in Wittgensteinova palica · Poglej več »

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Novo!!: Gibanje in Zlom simetrije · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Gibanje in Zunajosončni planet · Poglej več »

3-kinuklidinil benzilat

3-kinuklidinil benzilat (tudi BZ) je bojni strup za začasno onesposobitev v trdnem stanju brez vonja, ki tako psihično kot tudi fizično onesposablja nasprotnikovo živo silo.

Novo!!: Gibanje in 3-kinuklidinil benzilat · Poglej več »

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne