Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Prasevanje in Wienov zakon

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Prasevanje in Wienov zakon

Prasevanje vs. Wienov zakon

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski. temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Podobnosti med Prasevanje in Wienov zakon

Prasevanje in Wienov zakon še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Bela, Elektromagnetno valovanje, Frekvenca, Kelvin, Leto, Meritev, Mikrovalovi, Nobelova nagrada za fiziko, Planckov zakon, Prapok, Rdeča, Sekunda, Sevanje, Sonce, Supernova, Temperatura, Valovna dolžina, Vesolje, Vodik, Zvezda.

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Bela in Prasevanje · Bela in Wienov zakon · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Prasevanje · Elektromagnetno valovanje in Wienov zakon · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Prasevanje · Frekvenca in Wienov zakon · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Kelvin in Prasevanje · Kelvin in Wienov zakon · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Leto in Prasevanje · Leto in Wienov zakon · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Meritev in Prasevanje · Meritev in Wienov zakon · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Mikrovalovi in Prasevanje · Mikrovalovi in Wienov zakon · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Nobelova nagrada za fiziko in Prasevanje · Nobelova nagrada za fiziko in Wienov zakon · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Planckov zakon in Prasevanje · Planckov zakon in Wienov zakon · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Prapok in Prasevanje · Prapok in Wienov zakon · Poglej več »

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Prasevanje in Rdeča · Rdeča in Wienov zakon · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Prasevanje in Sekunda · Sekunda in Wienov zakon · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Prasevanje in Sevanje · Sevanje in Wienov zakon · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Prasevanje in Sonce · Sonce in Wienov zakon · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Prasevanje in Supernova · Supernova in Wienov zakon · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Prasevanje in Temperatura · Temperatura in Wienov zakon · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Prasevanje in Valovna dolžina · Valovna dolžina in Wienov zakon · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Prasevanje in Vesolje · Vesolje in Wienov zakon · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Prasevanje in Vodik · Vodik in Wienov zakon · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Prasevanje in Zvezda · Wienov zakon in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Prasevanje in Wienov zakon

Prasevanje 148 odnose, medtem ko je Wienov zakon 66. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 9.35% = 20 / (148 + 66).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Prasevanje in Wienov zakon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: