Podobnosti med Prasevanje in Vesolje
Prasevanje in Vesolje še 40 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomsko telo, Atom, Barion, Divergenca, Elektromagnetno valovanje, Energija, Evropska vesoljska agencija, Foton, Frekvenca, Galaksija, Helij, Hubblov zakon, Jata galaksij, Kelvin, Kozmologija, Meritev, Milijarda, Narava, NASA, Nature, Oblika Vesolja, Osnovna sila, Osnovni delec, Osončje, Planet, Prapok, Prostor, Prostor Minkowskega, Rdeča, Rdeči premik, ..., Rimska cesta (galaksija), Snov, Sonce, Svetlobno leto, Temna snov, Valovna dolžina, Vesoljsko plovilo, Vodik, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (10 več) »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Prasevanje · Astronomsko telo in Vesolje ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Prasevanje · Atom in Vesolje ·
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Barion in Prasevanje · Barion in Vesolje ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Prasevanje · Divergenca in Vesolje ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Prasevanje · Elektromagnetno valovanje in Vesolje ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Prasevanje · Energija in Vesolje ·
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Evropska vesoljska agencija in Prasevanje · Evropska vesoljska agencija in Vesolje ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Prasevanje · Foton in Vesolje ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Prasevanje · Frekvenca in Vesolje ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Prasevanje · Galaksija in Vesolje ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Prasevanje · Helij in Vesolje ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Prasevanje · Hubblov zakon in Vesolje ·
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Jata galaksij in Prasevanje · Jata galaksij in Vesolje ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Prasevanje · Kelvin in Vesolje ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Prasevanje · Kozmologija in Vesolje ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Prasevanje · Meritev in Vesolje ·
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Milijarda in Prasevanje · Milijarda in Vesolje ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Prasevanje · Narava in Vesolje ·
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
NASA in Prasevanje · NASA in Vesolje ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Prasevanje · Nature in Vesolje ·
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Oblika Vesolja in Prasevanje · Oblika Vesolja in Vesolje ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Prasevanje · Osnovna sila in Vesolje ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Prasevanje · Osnovni delec in Vesolje ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Prasevanje · Osončje in Vesolje ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Prasevanje · Planet in Vesolje ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Prasevanje · Prapok in Vesolje ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prasevanje in Prostor · Prostor in Vesolje ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Prasevanje in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Vesolje ·
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Prasevanje in Rdeča · Rdeča in Vesolje ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Prasevanje in Rdeči premik · Rdeči premik in Vesolje ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Vesolje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Prasevanje in Snov · Snov in Vesolje ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Prasevanje in Sonce · Sonce in Vesolje ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Prasevanje in Svetlobno leto · Svetlobno leto in Vesolje ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Prasevanje in Temna snov · Temna snov in Vesolje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Prasevanje in Valovna dolžina · Valovna dolžina in Vesolje ·
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Prasevanje in Vesoljsko plovilo · Vesolje in Vesoljsko plovilo ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Prasevanje in Vodik · Vesolje in Vodik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Prasevanje in Zemlja · Vesolje in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prasevanje in Vesolje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prasevanje in Vesolje
Primerjava med Prasevanje in Vesolje
Prasevanje 148 odnose, medtem ko je Vesolje 132. Saj imajo skupno 40, indeks Jaccard je 14.29% = 40 / (148 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prasevanje in Vesolje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: