Kazalo
44 odnosi: Aleksander Aleksandrovič Fridman, Atom, Barion, Diferencialna enačba, E = mc², Einsteinove enačbe polja, Energija, Evklidski prostor, Fizikalna konstanta, Funkcija (matematika), Gostota, Gravitacijska konstanta, Hiperboloid, Hubblov zakon, Isaac Newton, Izotropija, Klasična mehanika, Koordinatni sistem, Kozmološko načelo, Kozmologija, Kubični meter, Linearna kombinacija, Masa, Metrika FLRW, Neskončnost, Oblika Vesolja, Ohranitveni zakon, Parsek, Prostor, Razdalja, Skalirni faktor (kozmologija), Sled matrike, Snov, Splošna teorija relativnosti, Težnost, Tekočina, Temna energija, Temna snov, Tlak, Ukrivljenost, Vesolje, Vodik, Zeitschrift für Physik, Zemlja.
- Splošna teorija relativnosti
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Poglej Fridmanovi enačbi in Aleksander Aleksandrovič Fridman
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Fridmanovi enačbi in Atom
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Fridmanovi enačbi in Barion
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Fridmanovi enačbi in Diferencialna enačba
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Fridmanovi enačbi in E = mc²
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Fridmanovi enačbi in Einsteinove enačbe polja
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Fridmanovi enačbi in Energija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Fridmanovi enačbi in Evklidski prostor
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Fridmanovi enačbi in Fizikalna konstanta
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Fridmanovi enačbi in Funkcija (matematika)
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Fridmanovi enačbi in Gostota
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Fridmanovi enačbi in Gravitacijska konstanta
Hiperboloid
Hiperboloid je kvadrik (ploskev drugega reda) v treh razsežnostih.
Poglej Fridmanovi enačbi in Hiperboloid
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Fridmanovi enačbi in Hubblov zakon
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Fridmanovi enačbi in Isaac Newton
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Poglej Fridmanovi enačbi in Izotropija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Fridmanovi enačbi in Klasična mehanika
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Fridmanovi enačbi in Koordinatni sistem
Kozmološko načelo
Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.
Poglej Fridmanovi enačbi in Kozmološko načelo
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Fridmanovi enačbi in Kozmologija
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Fridmanovi enačbi in Kubični meter
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Poglej Fridmanovi enačbi in Linearna kombinacija
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Fridmanovi enačbi in Masa
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Fridmanovi enačbi in Metrika FLRW
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Fridmanovi enačbi in Neskončnost
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Poglej Fridmanovi enačbi in Oblika Vesolja
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Fridmanovi enačbi in Ohranitveni zakon
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Fridmanovi enačbi in Parsek
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Fridmanovi enačbi in Prostor
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Fridmanovi enačbi in Razdalja
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Fridmanovi enačbi in Skalirni faktor (kozmologija)
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Fridmanovi enačbi in Sled matrike
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Fridmanovi enačbi in Snov
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Fridmanovi enačbi in Splošna teorija relativnosti
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Fridmanovi enačbi in Težnost
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Fridmanovi enačbi in Tekočina
Temna energija
language.
Poglej Fridmanovi enačbi in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Fridmanovi enačbi in Temna snov
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Fridmanovi enačbi in Tlak
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Fridmanovi enačbi in Ukrivljenost
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Fridmanovi enačbi in Vesolje
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Fridmanovi enačbi in Vodik
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Poglej Fridmanovi enačbi in Zeitschrift für Physik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Fridmanovi enačbi in Zemlja
Glej tudi
Splošna teorija relativnosti
Prav tako znan kot Fridmanova enačba, Fridmanova enačba pospeška.