Kazalo
38 odnosi: Albert Einstein, Einsteinove enačbe polja, Fizik, Fridmanovi enačbi, Geofizika, George Gamow, Gravitacijsko polje, Julijanski koledar, Kozmolog, Kozmologija, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Meteorologija, Metrika FLRW, Prva svetovna vojna, Red svetega Vladimirja, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Rusko imperialno vojno letalstvo, Sankt Peterburg, Skalirni faktor (kozmologija), Sončev mrk, Sovjetska zveza, Splošna teorija relativnosti, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Udarni krater, Uspehi fizičeskih nauk, Vesolje, Vladimir Aleksandrovič Fok, Zeitschrift für Physik, Zračna ladja, 16. junij, 16. september, 1888, 1925.
- Leninovi nagrajenci
- Predavatelji na Državni univerzi Pensilvanije
- Ruski znanstveniki
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Albert Einstein
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Einsteinove enačbe polja
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Fizik
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Fridmanovi enačbi
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Geofizika
George Gamow
George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in George Gamow
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Gravitacijsko polje
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Julijanski koledar
Kozmolog
Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Kozmolog
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Kozmologija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Lunini kraterji
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Matematika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Meteorologija
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Metrika FLRW
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Prva svetovna vojna
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Red svetega Vladimirja
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Ruski imperij
Rusko imperialno vojno letalstvo
-1 je poletelo 23. maja 1910 Nesterov 27. avgusta 1913 nad Kijevom naredil prvo »mrtvo petljo« Nesterova 8. septembra 1914 Ostanki avstrijskega izvidniškega letala Albatros B.II, prvega sovražnega letala uničenega v letu v zgodovini vojnega letalstva S-21 ''Ruski vitez'' Sikorski na ''Ruskem vitezu'' Hangarji hidroplanov v talinskem pristanišču Imperialno vojno letalstvo je bilo vojno letalstvo Ruskega imperija med letoma 1910 in 1917.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Rusko imperialno vojno letalstvo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sankt Peterburg
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Skalirni faktor (kozmologija)
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sončev mrk
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Sovjetska zveza
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Splošna teorija relativnosti
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Teoretična fizika
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Teorija relativnosti
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Udarni krater
Uspehi fizičeskih nauk
Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Uspehi fizičeskih nauk
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Vesolje
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Vladimir Aleksandrovič Fok
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Zeitschrift für Physik
Zračna ladja
Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in Zračna ladja
16. junij
16.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in 16. junij
16. september
16.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in 16. september
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in 1888
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Fridman in 1925
Glej tudi
Leninovi nagrajenci
Predavatelji na Državni univerzi Pensilvanije
Ruski znanstveniki
Prav tako znan kot Alexander Alexandrovich Friedman, Alexander Friedmann.