OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 438 odnosi: Abiogeneza, Absolutna ničla, Aksino, Aksiom vzročnosti, Aksion, Alan Bartlett Shepard mlajši, Alan Harvey Guth, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Alexandre Koyré, Allan Rex Sandage, Almagest, Amal Kumar Rajčaudhuri, Ameriško astronomsko društvo, Anaksimander, Ananta, Anatolij Arkadijevič Blagonravov, Andrej Dimitrijevič Linde, Andrew David Thackeray, Angara (raketa), Antimaterija, Antony Valentini, Antropično načelo, Antropocentrizem, Arhimed, Ariane 4, Aristarh, Arthur Charles Clarke, Arthur Stanley Eddington, Astrobiologija, Astrofizika, Astrokemija, Astronavt, Astronavtika, Astronom, Astronomija, Astronomski observatorij Beograd, Atlas (kartografija), Atom vodika, Šahovski računalniški programi, Šergotit, Štil, Življenje, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Človek, Črna luknja, Črna pritlikavka, Črvina, Barbara Sue Ryden, ... Razširi indeks (388 več) » « Shrink indeks

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Vesolje in Abiogeneza

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Poglej Vesolje in Absolutna ničla

Aksino

Aksino je domnevni delec, ki se pojavlja v nekaterih teorijah, povezanih z delci.

Poglej Vesolje in Aksino

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Poglej Vesolje in Aksiom vzročnosti

Aksion

Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.

Poglej Vesolje in Aksion

Alan Bartlett Shepard mlajši

Alan Bartlett Shepard mlajši, ameriški pomorski častnik, admiral, vojaški pilot, preizkusni pilot in astronavt, * 18. november 1923, East Derry, New Hampshire, ZDA, † 21. julij 1998, Monterey, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in Alan Bartlett Shepard mlajši

Alan Harvey Guth

Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.

Poglej Vesolje in Alan Harvey Guth

Aleksander Aleksandrovič Fridman

Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Poglej Vesolje in Aleksander Aleksandrovič Fridman

Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.

Poglej Vesolje in Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Poglej Vesolje in Alexandre Koyré

Allan Rex Sandage

Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.

Poglej Vesolje in Allan Rex Sandage

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Vesolje in Almagest

Amal Kumar Rajčaudhuri

Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.

Poglej Vesolje in Amal Kumar Rajčaudhuri

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Poglej Vesolje in Ameriško astronomsko društvo

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Vesolje in Anaksimander

Ananta

Ananta je sanskrtki izraz, ki pomeni neskončen.

Poglej Vesolje in Ananta

Anatolij Arkadijevič Blagonravov

Anatolij Arkadijevič Blagonravov, sovjetski general in akademik, * 1895, † 4. februar 1975.

Poglej Vesolje in Anatolij Arkadijevič Blagonravov

Andrej Dimitrijevič Linde

Andrej Dimitrijevič Linde, rusko-ameriški fizik in kozmolog, * 2. marec 1948, Moskva, Rusija.

Poglej Vesolje in Andrej Dimitrijevič Linde

Andrew David Thackeray

Andrew David Thackeray, angleški astronom, * 19. junij 1910, Chelsea, London,.

Poglej Vesolje in Andrew David Thackeray

Angara (raketa)

Različice rakete Angara Angara je družina nosilnih raket, ki jih razvija inštitut Hruničev v Moskvi.

Poglej Vesolje in Angara (raketa)

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Vesolje in Antimaterija

Antony Valentini

Antony Valentini, britanski fizik, * 28. januar 1965, London.

Poglej Vesolje in Antony Valentini

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Vesolje in Antropično načelo

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Poglej Vesolje in Antropocentrizem

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Vesolje in Arhimed

Ariane 4

Ariane 4 Ariane 4 je bila francoska raketa za enkratno uporabo.

Poglej Vesolje in Ariane 4

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Vesolje in Aristarh

Arthur Charles Clarke

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Poglej Vesolje in Arthur Charles Clarke

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Vesolje in Arthur Stanley Eddington

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Vesolje in Astrobiologija

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Vesolje in Astrofizika

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Poglej Vesolje in Astrokemija

Astronavt

Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.

Poglej Vesolje in Astronavt

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Vesolje in Astronavtika

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Vesolje in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Vesolje in Astronomija

Astronomski observatorij Beograd

četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.

Poglej Vesolje in Astronomski observatorij Beograd

Atlas (kartografija)

Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.

Poglej Vesolje in Atlas (kartografija)

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Poglej Vesolje in Atom vodika

Šahovski računalniški programi

Razvoj šahovskih računalniških programov od mehanskih do aktualnih.

Poglej Vesolje in Šahovski računalniški programi

Šergotit

Šergotit NWA 6963 Šergotit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Vesolje in Šergotit

Štil

''Štil'' Štil' (Штиль – "mirno vreme") je predelana podmorniška balistična raketa (SLBM).

Poglej Vesolje in Štil

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Vesolje in Življenje

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Človek

Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.

Poglej Vesolje in Človek

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Vesolje in Črna luknja

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Poglej Vesolje in Črna pritlikavka

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Poglej Vesolje in Črvina

Barbara Sue Ryden

Barbara Sue Ryden, ameriška astronomka in astrofizičarka, * 2. maj 1961, New Milford, Connecticut, ZDA.

Poglej Vesolje in Barbara Sue Ryden

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Vesolje in Barion

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Poglej Vesolje in Barnardova zvezda

B²FH

B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.

Poglej Vesolje in B²FH

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Poglej Vesolje in Bela

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Vesolje in Bela luknja

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.

Poglej Vesolje in Berosus

Biosfera (objekt)

Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.

Poglej Vesolje in Biosfera (objekt)

Božanstvo

Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.

Poglej Vesolje in Božanstvo

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Vesolje in Bog

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Vesolje in Boltzmannova porazdelitev

Brahma

Brahma, plastika iz 19. stoletja Brahma (sans. ब्रह्मा) je v hinduizmu najvišji bog, stvarnik sveta in usmerjevalec vesolja v eni svetovni dobi.

Poglej Vesolje in Brahma

Brandon Carter

Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.

Poglej Vesolje in Brandon Carter

Brian Greene

Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.

Poglej Vesolje in Brian Greene

Bryce Seligman DeWitt

Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.

Poglej Vesolje in Bryce Seligman DeWitt

Buhara

Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.

Poglej Vesolje in Buhara

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth

Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth je prvoosebna preživetvena grozljivka razvijalcev Headfirst Production, ki je izšla v založbi Bethesda Softworks.

Poglej Vesolje in Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Poglej Vesolje in Carl Keenan Seyfert

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Vesolje in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Catalina Sky Survey

Catalina Sky Survey je projekt namenjen odkrivanju kometov in asteroidov ter ostalih teles v vesoljskem prostoru, ki se nahajajo v bližini Zemlje.

Poglej Vesolje in Catalina Sky Survey

Celični avtomat

Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.

Poglej Vesolje in Celični avtomat

Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1)

Chain Reaction je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Poglej Vesolje in Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1)

Charles William Misner

Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.

Poglej Vesolje in Charles William Misner

Davidova zvezda

Davidova zvezda Davidova zvezda (hebrejsko Magen David ali Mogen Dovid, מגן דוד, po slovensko Davidov ščit, arabsko Najmat Dawuud نجمة داوود; znana pa je tudi pod imenom Solomonov pečat) je simbol judaizma, ob ustanovitvi Izraela pa je postala tudi simbol te države in je upodobljena na izraelski zastavi.

Poglej Vesolje in Davidova zvezda

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Vesolje in Džang Heng

Delec WIMP

Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.

Poglej Vesolje in Delec WIMP

Digitalna fizika

Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.

Poglej Vesolje in Digitalna fizika

Diogenit

Johnstown. Diogenit je vrsta hondritnih meteoritov iz skupine HED meteoritov.

Poglej Vesolje in Diogenit

Dogoni

Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.

Poglej Vesolje in Dogoni

Dong Fang Hong 1

Dōng Fāng Hóng I (Vzhod je rdeč 1-東方紅一號), znan tudi pod imenom Kitajska 1 je prvi umetni satelit, ki ga je v vesolje izstrelila Ljudska Republika Kitajska.

Poglej Vesolje in Dong Fang Hong 1

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Poglej Vesolje in Dopplerjev pojav

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Vesolje in Dušik

Dysonova sfera

orbiti Dysonova sfera je hipotetična umetna struktura, ki obdaja zvezdo in absorbira velik delež izsevane energije.

Poglej Vesolje in Dysonova sfera

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Vesolje in Edward Arthur Milne

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in Edwin Powell Hubble

Egipčanska religija

Bog Rа Egipčanska religija je pojem, ki se nanaša na religijo Starega Egipta.

Poglej Vesolje in Egipčanska religija

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Poglej Vesolje in Einsteinove enačbe polja

Ekologija ekosistemov

Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.

Poglej Vesolje in Ekologija ekosistemov

Eksosfera

Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.

Poglej Vesolje in Eksosfera

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Poglej Vesolje in Eksperimentalna fizika

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.

Poglej Vesolje in Eksplozija

Element 1. periode

  Element 1.

Poglej Vesolje in Element 1. periode

Energetski vir

Za življenje na Zemlji in za človeške dejavnosti so pomembni energijski viri.

Poglej Vesolje in Energetski vir

Erast Gliner

Erast Borisovič Gliner, fizik in kozmolog, * 26. januar 1923, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 16. november 2021, San Francisco, ZDA.

Poglej Vesolje in Erast Gliner

Erdős-Kacev izrek

Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.

Poglej Vesolje in Erdős-Kacev izrek

Ergonomija

Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.

Poglej Vesolje in Ergonomija

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Vesolje in Ernst Pascual Jordan

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Vesolje in Eter (fizika)

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Vesolje in Evdoks

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Vesolje in Evklidski prostor

Evropski južni observatorij

Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.

Poglej Vesolje in Evropski južni observatorij

Faro

Faro je bog neba in vode pri Bambarih.

Poglej Vesolje in Faro

Farscape

Farscape je avstralska znanstveno-fantastična televizijska serija, predstavi ameriškega astronavta, ki po nesreči potuje skozi črvino v oddaljen del galaksije.

Poglej Vesolje in Farscape

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Poglej Vesolje in Fazni kot (astronomija)

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Vesolje in Fazni prehod

Félicette

Félicette je bila samica domače mačke iz Pariza, znamenita po tem, da je postala prva mačka v vesolju.

Poglej Vesolje in Félicette

Fenantren

Fenantren je policiklični aromatski ogljikovodik, sestavljen iz treh zlitih benzenovih obročev.

Poglej Vesolje in Fenantren

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Vesolje in Filolaj

Fino usklajeno Vesolje

Fino usklajeno Vesolje je zamisel, da se lahko pogoji, ki omogočajo življenje v Vesolju, pojavijo le, če vrednosti določenih osnovnih fizikalnih konstant ležijo znotraj zelo ozkega območja, tako da, če bi se ena ali več le malo razlikovala, Vesolje verjetno ne bi moglo ustvariti in razviti snovi, astronomskih struktur, raznolikosti elementov ali življenja, ki ga trenutno razumemo.

Poglej Vesolje in Fino usklajeno Vesolje

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Vesolje in Fizika

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Poglej Vesolje in Formaldehid

Frank Borman

Frank Frederick Borman II. (bolj znan kot Frank Borman), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, poslovnež in astronavt, * 14. marec 1928, Gary, Indiana, ZDA, † 7. november 2023, Billings, Montana, ZDA.

Poglej Vesolje in Frank Borman

Frank De Winne

Frank De Winne, belgijski general, vojaški pilot, astronavt in inženir, * 25. april 1961, Ledeberg.

Poglej Vesolje in Frank De Winne

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Vesolje in Fred Hoyle

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Poglej Vesolje in Fridmanovi enačbi

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Vesolje in Friedrich Wilhelm Bessel

Gaja

Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.

Poglej Vesolje in Gaja

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Vesolje in Galaksija

Galilejev primer

Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.

Poglej Vesolje in Galilejev primer

Gaugino

Gaugino je domnevni superpartner umeritvenega polja kombiniranega s supersimetrijo.

Poglej Vesolje in Gaugino

Gazele

Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.

Poglej Vesolje in Gazele

GeaBios

http://www.geabios.com www.geabios.com GeaBios je slovenski brezplačni (ne-komercialni) geoinformacijski spletni servis.

Poglej Vesolje in GeaBios

Geminiano Montanari

Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.

Poglej Vesolje in Geminiano Montanari

Generacijske razlike na delovnem mestu

Generacijske razlike na delovnem mestu se kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela različnih generacij in lahko predstavljajo oteženo delo ali načine komuniciranja, če se jih ne zavedamo.

Poglej Vesolje in Generacijske razlike na delovnem mestu

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Poglej Vesolje in Geocentrični model

GEODSS

GEODSS (angleško Ground Based-Electro-Optical Deep Space Surveillance) je vojaška kratica, ki označuje Kopenski elektrooptični sistem za opazovanje globokega vesolja.

Poglej Vesolje in GEODSS

Geoffrey Ronald Burbidge

Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in Geoffrey Ronald Burbidge

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in George Ellery Hale

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Vesolje in George Lake

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Vesolje in Georges Lemaître

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Vesolje in Gibanje Zemlje

Glasbena estetika

Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.

Poglej Vesolje in Glasbena estetika

GN-z11

GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.

Poglej Vesolje in GN-z11

Go

Igralna deska za go kamni, se postavljajo na presečišča črt Go Gó (tradicionalno, poenostavljeno kitajsko 围棋, pinjin,, romadži igo,, romadža baduk) je abstraktna strateška miselna igra na deski za dva igralca.

Poglej Vesolje in Go

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Poglej Vesolje in Gravitacijska singularnost

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Vesolje in Gravitacijsko polje

Gravitino

Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).

Poglej Vesolje in Gravitino

Gregor Strniša

Gregor Strniša, slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Vesolje in Gregor Strniša

Hanojski stolpi

Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike.

Poglej Vesolje in Hanojski stolpi

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Vesolje in Harlow Shapley

Hartland Sweet Snyder

Hartland Sweet Snyder, ameriški fizik,* 1913, Salt Lake City, Utah, ZDA, † 1962.

Poglej Vesolje in Hartland Sweet Snyder

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Poglej Vesolje in Heber Doust Curtis

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Vesolje in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Vesolje in Helij

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Vesolje in Heliocentrični model

Henrietta Swan Leavitt

Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Vesolje in Henrietta Swan Leavitt

Heraklit Mračni

‎ Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.

Poglej Vesolje in Heraklit Mračni

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Poglej Vesolje in Herbert Friedman

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Vesolje in Higgsov bozon

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.

Poglej Vesolje in Higgsovo polje

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Vesolje in Hitrost svetlobe

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Poglej Vesolje in Hladna vojna

Howard Phillips Lovecraft

Howard Phillips Lovecraft (pogosto zapisan kot H. P. Lovecraft), ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike, * 20. avgust 1890, Providence, Rhode Island, ZDA, † 15. marec 1937, Providence.

Poglej Vesolje in Howard Phillips Lovecraft

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Poglej Vesolje in Hubblov čas

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Poglej Vesolje in Hubblov zakon

Informacijski paradoks črnih lukenj

daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.

Poglej Vesolje in Informacijski paradoks črnih lukenj

Inteligentni načrt

Inteligentni načrt ali razumski načrt, s tujko inteligentni dizajn (kratica ID), je teza, da je možno določene lastnosti vesolja in živih bitij bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je naravni izbor.

Poglej Vesolje in Inteligentni načrt

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Poglej Vesolje in Izbruh žarkov gama

Izmišljeno vesolje

Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.

Poglej Vesolje in Izmišljeno vesolje

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Vesolje in Izotopi vodika

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Poglej Vesolje in Izrek o neskončni opici

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Vesolje in Jacobus Cornelius Kapteyn

James Burkett Hartle

James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.

Poglej Vesolje in James Burkett Hartle

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Vesolje in Janez Strnad

Jang Livej

Jang Livej (poenostavljena kitajščina: 杨利伟; tradicionalna kitajščina: 楊利偉; pinjin: Yáng Lìwěi), kitajski častnik, vojaški pilot in astronavt, * 21. junij 1965, Suidžong, Huludao, Ljaoning, Kitajska.

Poglej Vesolje in Jang Livej

Jani Virk

Jani Virk, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik, * 4. marec 1962, Ljubljana.

Poglej Vesolje in Jani Virk

Jata

Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.

Poglej Vesolje in Jata

Jata galaksij

Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.

Poglej Vesolje in Jata galaksij

Joga tišine

Joga tišine je usmerjena k znanju (epistemologiji) in se vsebinsko navezuje na filozofijo nedvojnosti.

Poglej Vesolje in Joga tišine

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Vesolje in Johann Heinrich Lambert

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Vesolje in John Archibald Wheeler

John F. Kennedy

John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.

Poglej Vesolje in John F. Kennedy

John Glenn

John Herschel Glenn mlajši (bolj znan kot John Glenn), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, politik in senator, * 18. julij 1921, Cambridge, Ohio, Združene države Amerike, † 8. december 2016, Columbus, Ohio.

Poglej Vesolje in John Glenn

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Vesolje in John Michell

Judovska verska načela

Judovska verska načela so osnovna teološka prepričanja, na katerih temelji judovska veroizpoved.

Poglej Vesolje in Judovska verska načela

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Poglej Vesolje in Julian Barbour

Jurij Aleksejevič Gagarin

Jurij Aleksejevič Gagarin, ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze, * 9. marec 1934, vas Klušino, Gžatski rajon, Zahodna oblast, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 27. marec 1968, pri vasi Novosjolovo blizu Kiržača, Vladimirska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Vesolje in Jurij Aleksejevič Gagarin

Kabala

vesolja. Kabala (קַבָּלָה, tiberijsko, Qabbālāh) dobesedno pomeni »prejemanje«, včasih pa je prečrkovana kot Cabala, Kabbala, Kabbalah, Qabalah ali drugače.

Poglej Vesolje in Kabala

Kalius

Kalius je prvenec slovenskega pisatelja Urbana Klančnika.

Poglej Vesolje in Kalius

Kam je izginila Ema Lauš

Kam je izginila Ema Lauš je znanstvenofantastični roman Vida Pečjaka, ki je nastal leta 1980.

Poglej Vesolje in Kam je izginila Ema Lauš

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Poglej Vesolje in Kamnina

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Poglej Vesolje in Kip Stephen Thorne

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Vesolje in Kisik

Kjotski protokol

Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.

Poglej Vesolje in Kjotski protokol

Ključna dobrina

Ključna dobrina je tista dobrina, ki je potrebna za zadovoljevanje potreb ljudi.

Poglej Vesolje in Ključna dobrina

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Vesolje in Konstanta fine strukture

Kovinskost

II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.

Poglej Vesolje in Kovinskost

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Vesolje in Kozmični žarki

Kozmološka konstanta

razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.

Poglej Vesolje in Kozmološka konstanta

Kozmološko načelo

Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.

Poglej Vesolje in Kozmološko načelo

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Vesolje in Kozmologija

Kratka zgodovina časa

Kratka zgodovina časa (podnaslovljena Od velikega poka do črnih lukenj) je poljudnoznanstvena knjiga, ki jo je napisal angleški fizik Stephen Hawking leta 1988.

Poglej Vesolje in Kratka zgodovina časa

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Poglej Vesolje in Kršitev simetrije CP

Kreacionizem

Kreacionízem je prepričanje, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog).

Poglej Vesolje in Kreacionizem

Kreacionizem mlade Zemlje

Kreacionizem mlade Zemlje je kreacionistično prepričanje, da je abrahamski bog Zemljo in življenje na njej ustvaril neposredno, in sicer v obdobju 5,500 - 3,500 pr.

Poglej Vesolje in Kreacionizem mlade Zemlje

Kristen Stewart

Kristen Jaymes Stewart, ameriška filmska in televizijska igralka, * 9. april 1990, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Vesolje in Kristen Stewart

Kritike ateizma

Simbol ateizma. Kritike ateizma predstavljajo kritiko konceptov, veljavnosti ali vpliva ateizma, vključno s povezanimi političnimi in družbenimi posledicami.

Poglej Vesolje in Kritike ateizma

Kultura Hongshan

Kultura Hongšan (enostavno kitajsko: 红山文化; tradicionalno kitajsko: 紅山文化; pinyin: Hóngshān wénhuà) je bila neolitska kultura v severovzhodni Kitajski.

Poglej Vesolje in Kultura Hongshan

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij

Zunanjost KSEVT Vitanje Stavba Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) je bila med leti 2012 in 2017 sedež istoimenskega zavoda, ki se je ukvarjal s »kulturalizacijo vesolja«.

Poglej Vesolje in Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Vesolje in Kurt Gödel

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Poglej Vesolje in Kvantna fluktuacija

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Vesolje in Kvantna mehanika

Leptokvark

Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.

Poglej Vesolje in Leptokvark

Lišaj

Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.

Poglej Vesolje in Lišaj

Loka (hinduizem)

Loka je sanskrtski izraz, ki pomeni svet.

Poglej Vesolje in Loka (hinduizem)

Loschmidtov paradoks

Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.

Poglej Vesolje in Loschmidtov paradoks

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Poglej Vesolje in Maarten Schmidt

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Vesolje in Machovo načelo

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Poglej Vesolje in Machovsko načelo

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Vesolje in Magnetar

Mandala

Mandala (poudarek na prvem zlogu; sanskrt मण्डल, maṇḍala - dobesedno 'krog') je duhovna in / ali obredna geometrijska konfiguracija simbolov ali zemljevida (v šintoizmu) v indijskih religijah hinduizmu, budizmu, džainizmu ali japonskem življenjskem slogu šintoizmu, ki predstavlja božanstva ali v primeru šintoizma, paradiž, kami ali dejansko svetišče.

Poglej Vesolje in Mandala

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Poglej Vesolje in Marino Fonović

Mario Jurić

Mario Jurić, hrvaški astronom in astrofizik, * 9. februar 1979, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Vesolje in Mario Jurić

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Poglej Vesolje in Matematična geografija

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Vesolje in Maxwellove enačbe

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Vesolje in Mednarodna astronomska zveza

Mercury-Redstone 3

Mercury-Redstone 3 je bila prva ameriška vesoljska odprava s človeško posadko, ki je 5. maja 1961 v vesolje ponesla astronavta Alana Sheparda, tri tedne po prvi sovjetski vesoljski odpravi s človeško posadko, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek v vesolju.

Poglej Vesolje in Mercury-Redstone 3

Mercury-Redstone 4

Mercury-Redstone 4 je bil vesoljski polet s človeško posadko v sklopu ameriškega projekta Mercury, izveden 21. julija 1961.

Poglej Vesolje in Mercury-Redstone 4

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Vesolje in Meteorit

Metrika FLRW

Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.

Poglej Vesolje in Metrika FLRW

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Vesolje in Mezon B

Mikročrna luknja

Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.

Poglej Vesolje in Mikročrna luknja

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Poglej Vesolje in Milijarda

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Vesolje in Milutin Milanković

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Poglej Vesolje in Miselni preizkus

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Poglej Vesolje in Mnogoterost

Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva

Razglasitev mojstrovin ustne in nesnovne dediščine človeštva je generalni direktor Unesca izdal leta 2001, da bi dvignil zavest o nesnovni kulturni dediščini in spodbudil lokalne skupnosti, da jo varujejo, ter lokalne prebivalce, ki vzdržujejo te oblike kulturnega izražanja.

Poglej Vesolje in Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva

Mount Everest

Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.

Poglej Vesolje in Mount Everest

Muhamed Muminović

Muhamed Muminović, bošnjaški astronom, * 8. avgust 1948, Banja Luka, FLRJ (sedaj Bosna in Hercegovina).

Poglej Vesolje in Muhamed Muminović

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Poglej Vesolje in Načelo povprečnosti

Nadjata

Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).

Poglej Vesolje in Nadjata

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Vesolje in Nadorjakinja

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Vesolje in Narava

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Vesolje in Naravoslovje

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Vesolje in Naseljivi planet

National Geographic Society

Januarska naslovnica ''National Geographic'' iz leta 1915'' National Geographic Explorer v ledu blizu obale Antarktike National Geographic Society (v slovenskem prevodu Nacionalno geografsko društvo) je v največje neprofitno izobraževalno geografsko društvo v svetovnem merilu.

Poglej Vesolje in National Geographic Society

NAVSPASUR

NAVSPASUR (angleško Naval Space Surveillance (System)) je vojaška kratica, ki označuje Mornariški vesoljski nadzorni sistem.

Poglej Vesolje in NAVSPASUR

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Poglej Vesolje in Nebesna krogla

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Vesolje in Nebesna mehanika

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Poglej Vesolje in Nebesni disk iz Nebre

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Vesolje in Nebo

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Poglej Vesolje in Neevklidska geometrija

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Poglej Vesolje in Negativna energija

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Poglej Vesolje in Negotovost

Neil Breen

Neil Breen, ameriški arhitekt, filmski režiser in scenarist, * 23. november 1958 Je neodvisni filmski ustvarjalec iz Las Vegasa, ki si je pridobil kultni status s slabo odigranimi in posnetimi ter nenavadnimi nizkobudžetnimi filmi, pri katerih sam naredi vse, od režije, kastinga, produkcije, scenarija, pa do cateringa, zvočne opreme, itn..

Poglej Vesolje in Neil Breen

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Vesolje in Neskončnost

Nevtralino

Nevtralino (oznaka \tilde_1^0, \ldots, \tilde_4^0, včasih ga označujemo tudi z N_1^0 \,,…) je superpartner nevtralnega bozona.

Poglej Vesolje in Nevtralino

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Vesolje in Nevtrino

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Vesolje in Nezemeljsko življenje

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3.

Poglej Vesolje in Nicolas Camille Flammarion

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Vesolje in Nikolaj Kopernik

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Vesolje in Nobelova nagrada za fiziko

Oblika Vesolja

Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.

Poglej Vesolje in Oblika Vesolja

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Vesolje in Oblika Zemlje

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Poglej Vesolje in Obročasta meglica

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Poglej Vesolje in Observatorij

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Poglej Vesolje in Observatorij Pulkovo

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Poglej Vesolje in Obzorje

Odpadki v vesolju

Odpadki v vesolju oz.

Poglej Vesolje in Odpadki v vesolju

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Vesolje in Ohranitveni zakon

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Vesolje in Oinopid

Oktober 2006

* Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je drugi dan azijske turneje danes prispela v Južno Korejo, kjer se bo z japonskim in južnokorejskim kolegom pogovarjala o severnokorejskem jedrskem programu.

Poglej Vesolje in Oktober 2006

Olbersov paradoks

Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.

Poglej Vesolje in Olbersov paradoks

Opij ljudstva

Karl Marx se je v svojem delu Prispevek h kritiki Heglove filozofske pravice leta 1843 bolj podrobno ukvarjal z religijo, kjer jo je opisal kot »opij ljudstva«. Opij ljudstva (ali opij množic) je izrek, uporabljen v zvezi z religijo, ki izhaja iz pogosto parafrazirane izjave nemškega sociologa, filozofa in ekonomskega teoretika Karla Marxa: »Religija je opij ljudstva.« V kontekstu je izjava del Marxovega strukturno-funkcionalističnega argumenta, da so religijo zgradili ljudje, da bi pomirili negotovost glede njihove vloge v vesolju in družbi.

Poglej Vesolje in Opij ljudstva

Optična globina

Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).

Poglej Vesolje in Optična globina

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Vesolje in Osončje

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in Otto Struve

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Vesolje in Ozračje

Paleontološki muzej Egidio Feruglio

Muzej paleontologije Egidio Feruglio (MEF, v španščini Museo Paleontológico Egidio Feruglio) je znanstvenoraziskovalni in razstavni center v mestu Trelew v Patagoniji (Argentina).

Poglej Vesolje in Paleontološki muzej Egidio Feruglio

Panteizem

Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.

Poglej Vesolje in Panteizem

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Vesolje in Papež Silvester II.

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Vesolje in Parsek

Patrick Baudry

‎ Patrick Baudry, francoski častnik, vojaški pilot in spationavt, * 6. marec 1946, Douala (današnji Kamerun).

Poglej Vesolje in Patrick Baudry

Pavel Ivanovič Beljajev

‎ kopejk Pavel Ivanovič Beljajev, ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt in heroj Sovjetske zveze, * 26. junij 1925, Čeliščevo, Rosljatinski rajon, (danes Babuškinski rajon), Vologdska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 10. januar 1970, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Vesolje in Pavel Ivanovič Beljajev

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Vesolje in Peta sila

Peter van de Kamp

Peter van de Kamp (Piet van de Kamp), nizozemsko-ameriški astronom, * 26. december 1901, Kampen, Nizozemska, † 18. maj 1995.

Poglej Vesolje in Peter van de Kamp

Philip Kindred Dick

Philip Kindred Dick, ameriški pisatelj, * 16. december 1928, Chicago, Illinois, ZDA, † 2. marec 1982, Santa Ana, Kalifornija, ZDA.

Poglej Vesolje in Philip Kindred Dick

Philipp Melanchthon

Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.

Poglej Vesolje in Philipp Melanchthon

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Vesolje in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Vesolje in Pitagorejstvo

Planckov čas

Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Poglej Vesolje in Planckov čas

Planckova doba

Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.

Poglej Vesolje in Planckova doba

Planckova gostota

Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Poglej Vesolje in Planckova gostota

Planckova temperatura

Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).

Poglej Vesolje in Planckova temperatura

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Vesolje in Planetarna meglica

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Vesolje in Plazma (fizika)

Plošča s Pioneerja 10

Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.

Poglej Vesolje in Plošča s Pioneerja 10

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej Vesolje in Poimenovanje astronomskih teles

Poimenski seznam astronavtov

Poimenski seznam astronavtov, kozmonavtov, spationavtov in tajkonavtov.

Poglej Vesolje in Poimenski seznam astronavtov

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Vesolje in Polje (fizika)

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Vesolje in Potovanje v času

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Vesolje in Prapok

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Vesolje in Prasevanje

Pristanek na Luni

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.

Poglej Vesolje in Pristanek na Luni

Problem obzorja

kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.

Poglej Vesolje in Problem obzorja

Program Sojuz

Program Sojuz (rus. союз, zveza) je sovjetski (ruski) vesoljski program, ki se je začel okoli leta 1960 in je bil namenjen lunarnim odpravam.

Poglej Vesolje in Program Sojuz

Projekt Razkritje

Projekt Razkritje (angleško The Disclosure Project) je neprofitna organizacija posvečena razkrivanju, odmrznitvi tajne dokumentacije in vodenju obravnav, ki so povezane z vladnimi agencijami, NLP-ji in napredno tehnologijo.

Poglej Vesolje in Projekt Razkritje

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Vesolje in Prostor

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Vesolje in Prve visoke civilizacije

Prvobitna črna luknja

Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.

Poglej Vesolje in Prvobitna črna luknja

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Vesolje in Ptolemaj

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Vesolje in Radar

Raketni nahrbtnik

Raketni nahrbtnik, znan tudi pod angleškimi izrazi jet pack in rocket pack, je naprava za letenje, ki jo nosi pilot na hrbtu.

Poglej Vesolje in Raketni nahrbtnik

Raketoplan Atlantis

Raketoplan ''Atlantis'' med pristankom leta 2002 Raketoplan Atlantis je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-104.

Poglej Vesolje in Raketoplan Atlantis

Raketoplan Discovery

Raketoplan Discovery ob izstrelitvi Raketoplan Discovery (angleško Odkritje) je NASIN raketoplan z uradno oznako OV-103.

Poglej Vesolje in Raketoplan Discovery

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Vesolje in Realnost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Vesolje in Red velikosti

Richard Tousey

Richard Tousey, ameriški astronom, * 18. maj 1908, † 15. april 1997.

Poglej Vesolje in Richard Tousey

Ročka (meglica)

Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.

Poglej Vesolje in Ročka (meglica)

Roža življenja

roža življenja Roža življenja je simbol, ki je sestavljen iz enako velikih krožnic.

Poglej Vesolje in Roža življenja

Robert Henry Dicke

Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Vesolje in Robert Henry Dicke

Robert J. Scherrer

Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.

Poglej Vesolje in Robert J. Scherrer

Robert Lee Stewart

Robert Lee Stewart, ameriški vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt in general, * 13. avgust 1942, Washington, D.C.

Poglej Vesolje in Robert Lee Stewart

Robert Wald

Robert Manuel Wald, ameriški fizik in kozmolog, * 29. junij 1947, New York, ZDA.

Poglej Vesolje in Robert Wald

Roberta Bondar

Roberta Lynn Bondar O.C., O.Ont, F.R.C.P.(C), kanadska nevrobiologinja, zdravnica patologinja in nevrologinja, astronavtka ter akademikinja, * 4. december 1945, Sault Ste. Marie, Ontario.

Poglej Vesolje in Roberta Bondar

Robot

livarni Robot je stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.

Poglej Vesolje in Robot

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Poglej Vesolje in Roger Penrose

Rona (predpona)

Rona (okrajšava R) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1027 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali eno kvadrilijardo.

Poglej Vesolje in Rona (predpona)

Ronald Sega

Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega), ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla, * 4. december 1952, Cleveland, Ohio, ZDA.

Poglej Vesolje in Ronald Sega

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Vesolje in Ruđer Josip Bošković

Sally Kristen Ride

Sally Kristen Ride, ameriška fizičarka in astronavtka, * 26. maj 1951, Encino, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 23. julij 2012, La Jolla, Kalifornija.

Poglej Vesolje in Sally Kristen Ride

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Poglej Vesolje in Saroški cikel

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Vesolje in Satelit

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Poglej Vesolje in Schwarzschildov polmer

Sea Launch

Izstelitev iz Ocena Odyssey Plovilo SeaLaunch Commander Sea Launch je nevladna organizacija, ki se ukvarja z izstreljevanjem satelitov v vesolje s predelane naftne ploščadi Ocean Odyssey.

Poglej Vesolje in Sea Launch

Senca nad Innsmouthom

Senca nad Innsmouthom je fantazijska novela ameriškega pisatelja Howarda P. Lovecrafta.

Poglej Vesolje in Senca nad Innsmouthom

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Vesolje in Seznam astronomskih vsebin

Seznam španskih astronavtov

Seznam španskih astronavtov.

Poglej Vesolje in Seznam španskih astronavtov

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Poglej Vesolje in Seznam delcev

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Vesolje in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam knjig Mejnikov

Knjige iz zbirke ''Mejniki''. Mejniki je zbirka ilustriranih knjig.

Poglej Vesolje in Seznam knjig Mejnikov

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Poglej Vesolje in Sferna trigonometrija

Simetrija CP

Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).

Poglej Vesolje in Simetrija CP

Simetrija CPT

Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).

Poglej Vesolje in Simetrija CPT

Simetrija T

Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.

Poglej Vesolje in Simetrija T

Sistem

Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.

Poglej Vesolje in Sistem

Skalirni faktor (kozmologija)

Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.

Poglej Vesolje in Skalirni faktor (kozmologija)

Skupina galaksij

zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.

Poglej Vesolje in Skupina galaksij

Sloanova velika stena

Sloanova vélika stena (ali Sloanov véliki zid) je velikanska skupina ali stena galaksij (galaktična nit), ki je največja znana struktura v Vesolju.

Poglej Vesolje in Sloanova velika stena

Slovenska vesoljska agencija

Slovenska vesoljska agencija (SVA) je slovenska civilna ustanova za raziskovanje Vesolja v ustanavljanju.

Poglej Vesolje in Slovenska vesoljska agencija

Slovenska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v slovenščini je nastajala večinoma na slovenskem kulturnem in govornem področju – v Avstrijskem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in Sloveniji.

Poglej Vesolje in Slovenska znanstvena fantastika

Smallville (TV-serija)

Smallville (izvirno Smallville) je ameriška znanstveno fantastična drama, ki jo je premierno prikazal The WB 16. oktobra 2001.

Poglej Vesolje in Smallville (TV-serija)

Solaris (roman)

Solaris je znanstvenofantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, ki je prvič izšel leta 1961 pri založniku MON iz Varšave.

Poglej Vesolje in Solaris (roman)

Sončna energija

Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.

Poglej Vesolje in Sončna energija

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Vesolje in Sonce

Sonda

Sonda je naprava za raziskovanje težko dostopnih področij.

Poglej Vesolje in Sonda

Space Shuttle

Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Vesolje in Space Shuttle

SPACETRACK

SPACETRACK (sprva uradno Project Space Track) je bil projekt Vojnega letalstva Združenih držav Amerike za nadzorovanje vesolja.

Poglej Vesolje in SPACETRACK

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Vesolje in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Poglej Vesolje in Spiralna galaksija s prečko

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Vesolje in Splošni gravitacijski zakon

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Poglej Vesolje in Spremenljivka (zvezda)

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Vesolje in Srednji vek

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Vesolje in Standardni model

Starost vesolja

Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.

Poglej Vesolje in Starost vesolja

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Poglej Vesolje in Starost Zemlje

Stefan Hollands

Stefan Hollands, nemški fizik, * 1971, Mönchengladbach, Nemčija.

Poglej Vesolje in Stefan Hollands

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Vesolje in Stefan-Boltzmannov zakon

Stephen Baxter

Stephen Baxter, angleški pisatelj, * 13. november 1957, Liverpool, Anglija.

Poglej Vesolje in Stephen Baxter

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Vesolje in Stoicizem

Straton

Stráton (grško Στράτων: Stráton), grški filozof in fizik, * 340 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, Grčija, (danes Lapsek v Turčiji), † 269 pr. n. št., Atene, Grčija.

Poglej Vesolje in Straton

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Poglej Vesolje in Struktura Zemlje

Stupa (zgradba)

"Velika stupa" v Schanchiju Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma.

Poglej Vesolje in Stupa (zgradba)

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Vesolje in Supermasivna črna luknja

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Poglej Vesolje in Supersimetrija

Svet

Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.

Poglej Vesolje in Svet

Svet (razločitev)

Svet - Zemlja v projekciji Svet (izg.: svét) je lahko.

Poglej Vesolje in Svet (razločitev)

Svet za konkurenčnost

Svet za konkurenčnost (kratica: COMPET) je sestava Sveta Evropske unije, ki se sestane vsaj štirikrat na leto.

Poglej Vesolje in Svet za konkurenčnost

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Vesolje in Svetlobno leto

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Poglej Vesolje in Tachyon: The Fringe

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Vesolje in Tales

Tangent (Zvezdna vrata SG-1)

Tangent je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata.

Poglej Vesolje in Tangent (Zvezdna vrata SG-1)

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Vesolje in Težnost

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Vesolje in Temna snov

Temni foton

Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.

Poglej Vesolje in Temni foton

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Poglej Vesolje in Teorija mirujočega stanja

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Vesolje in Teorija superstrun

Teorija vsega

Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.

Poglej Vesolje in Teorija vsega

Teorija zarote NLP

Teorija zarote NLP (angleško UFO conspiracy theory) je teorija zarote, ki trdi, da imajo večje svetovne vlade (predvsem vlada ZDA) dokaze o obstoju neznanih letečih predmetov, ki so posledica nezemeljskih obiskov, toda njihov obstoj zanikajo.

Poglej Vesolje in Teorija zarote NLP

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Poglej Vesolje in Termokemija

Tesla metamorfoza

Utemeljiteljica Tesla metamorfoze Anja PetrovićTesla metamorfoza (angleško: Tesla metamorphosis) je duhovni sistem, ki ga je leta 2010 razvila Anja Petrović.

Poglej Vesolje in Tesla metamorfoza

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Poglej Vesolje in Thomas Digges

Thomas Gold

Thomas Gold, avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 22. maj 1920, Dunaj, Avstrija, † 22. junij 2004, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Vesolje in Thomas Gold

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Poglej Vesolje in Thomas Wright (astronom)

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Poglej Vesolje in Toplogredni plin

Torricellijeva trobenta

Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.

Poglej Vesolje in Torricellijeva trobenta

Uroš Seljak

Uroš Seljak, slovenski kozmolog in fizik, * 13. maj Nova Gorica.

Poglej Vesolje in Uroš Seljak

Varuna

Vanura To je članek o bogu Varuni.

Poglej Vesolje in Varuna

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Vesolje in Vektor četverec

Verski pogledi na evtanazijo

Veliko verskih predstavnikov svari pred evtanazijo in ji niso naklonjeni, po skupnostih pa se pojavljajo različna mnenja.

Poglej Vesolje in Verski pogledi na evtanazijo

Vesoljska fontana

Vesoljska fontana je predlagana struktura, ki bi se uporabljala za transport tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno.

Poglej Vesolje in Vesoljska fontana

Vesoljska ladja

Vesóljska ládja je umetno nebesno telo, ki je zmožno (omejenega) potovanja po vesoljskem prostoru in ima posadko.

Poglej Vesolje in Vesoljska ladja

Vesoljska postaja

Mednarodna vesoljska postaja leta 2007 Vesoljska postaja (tudi orbitalna postaja) je umetno nebesno telo, zgrajeno z namenom prebivanja ljudi v vesolju.

Poglej Vesolje in Vesoljska postaja

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Poglej Vesolje in Vesoljska sonda

Vesoljski polet

Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.

Poglej Vesolje in Vesoljski polet

Vesoljski prostor

Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.

Poglej Vesolje in Vesoljski prostor

Vesoljski top

Vesoljski top (ang. Space gun) tudi "Vernov top" (po Julesu Vernu) je velik top, ki se uporablja za izstreljevanje objektov iz površja Zemlje v vesolje.

Poglej Vesolje in Vesoljski top

Vesoljsko dvigalo

Vesoljsko dvigalo Vesoljsko dvigalo je koncept transportiranja tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno s pomočjo dvigala.

Poglej Vesolje in Vesoljsko dvigalo

Vesoljsko pisalo

Fisher Space Pen AG-7 Vesoljsko pisalo (space pen) je pisalo, ki lahko piše v kateri koli snovi, pod katerim koli kotom in pod vsakim pritiskom.

Poglej Vesolje in Vesoljsko pisalo

Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva Združenih držav Amerike

Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva Združenih držav Amerike (kratica AFSPACECOM; angleško Air Force Space Command) je poveljstvo Vojnega letalstva ZDA s sedežem v AFB Peterson (Kolorado).

Poglej Vesolje in Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva Združenih držav Amerike

Višnu

Višnu (sanskrtsko विष्‍णु, Viṣṇu) je hindujski bog, vrhovni bog Vaišnavizma (eden od treh glavnih apoenov hinduizma) in eden od treh vrhovnih božanstev (Trimurti) hinduizma.. Je znan tudi kot Narayana in Hari. Kot eden izmed petih primarnih oblik Boga v Smarta tradiciji, ki je bil zasnovan kot "ohranjevalec ali Protector" v Trimurti, hindujski Trojici božanskosti.

Poglej Vesolje in Višnu

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Vesolje in Victor Clube

Vintersorg

Vintersorg je švedska glasbena skupina, ki je nastala leta 1994 pod imenom Vargatron (volčji prestol).

Poglej Vesolje in Vintersorg

Virgin Galactic

Nosilno letalo White Knight Two Whiteknight Two in SpaceShipTwo skupaj Virgin Galactic je družba za komercialne vesoljske polete.

Poglej Vesolje in Virgin Galactic

Virus (film)

Virus je znanstvenofantastična grozljivka iz leta 1999, film filmskega režiserja Johna Bruna, posnet po istoimenskem romanu Chucka Pfarrerja.

Poglej Vesolje in Virus (film)

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Vesolje in Vodik

Vrtinec (galaksija)

Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.

Poglej Vesolje in Vrtinec (galaksija)

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Poglej Vesolje in VY Velikega psa

Vzhodna filozofija

Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.

Poglej Vesolje in Vzhodna filozofija

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Vesolje in Vztrajnost

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Vesolje in Walter Baade

Webbovo prvo globoko polje

Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.

Poglej Vesolje in Webbovo prvo globoko polje

Werner Israel

Werner Israel, OC, FRSC, FRS, kanadski fizik, * 4. oktober 1931, Berlin, Nemčija, † 18. maj 2022.

Poglej Vesolje in Werner Israel

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Vesolje in Wienov zakon

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Vesolje in Willem de Sitter

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Vesolje in William Herschel

Wing Commander: Prophecy

Wing Commander: Prophecy je četrto nadaljevanje serije vesoljskih bojnih simulacij Wing Commander razvijalcev Origin Systems, ki je izšlo leta 1997 v založbi Electronic Arts. Igra se odvija več kot desetletje po dogodkih v Wing Commander IV: The Price of Freedom, pri čemer glavni sovražniki niso rasa mačkam podobnih dvonožnih bitij, imenovana Kilrathi, pač pa nova nezemeljska grožnja v obliki insektoidne rase Nephilim, ki so preko masivne črvine vdrli v prostor Vesolja, naseljen z ljudmi.

Poglej Vesolje in Wing Commander: Prophecy

Within the Serpent's Grasp (Zvezdna vrata SG-1)

Within the Serpent's Grasp je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ameriška vlada kljub Danielovim opozorilom, da Zemlji grozi napad Goa'uldov, prepove delovanje zvezdnih vrat.

Poglej Vesolje in Within the Serpent's Grasp (Zvezdna vrata SG-1)

Zakaj sploh kaj obstaja

accessdate.

Poglej Vesolje in Zakaj sploh kaj obstaja

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Poglej Vesolje in Zakon o stalnih razmerjih

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Vesolje in Zemlja

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Vesolje in Zlom simetrije

Zohar

Zohar (hebrejsko זהר Zohar - sijaj, sij) je najpomembnejše kabalistično delo.

Poglej Vesolje in Zohar

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Vesolje in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Vesolje in Zvezda orjakinja

Zvezdna črna luknja

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.

Poglej Vesolje in Zvezdna črna luknja

Zvezdno mesto

Zvezdno mesto (ruskoː Звёздный Городок) (Zvyozdny gorodok), je zaprto administrativno teritorialno območje v Rusiji, upravno podrejeno Moskovski oblasti, nahaja se 32 km jugovzhodno od Moskve.

Poglej Vesolje in Zvezdno mesto

13. februar

13.

Poglej Vesolje in 13. februar

16. junij

16.

Poglej Vesolje in 16. junij

18. junij

18.

Poglej Vesolje in 18. junij

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Vesolje in 1924

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Vesolje in 1961

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Poglej Vesolje in 2006 v znanosti

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Vesolje in 2010

22. oktober

22.

Poglej Vesolje in 22. oktober

3. november

3.

Poglej Vesolje in 3. november

42 (število)

200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.

Poglej Vesolje in 42 (število)

7. februar

7.

Poglej Vesolje in 7. februar

8. december

8.

Poglej Vesolje in 8. december

Prav tako znan kot Vsemirje.

, Barion, Barnardova zvezda, B²FH, Bela, Bela luknja, Berosus, Biosfera (objekt), Božanstvo, Bog, Boltzmannova porazdelitev, Brahma, Brandon Carter, Brian Greene, Bryce Seligman DeWitt, Buhara, Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, Carl Keenan Seyfert, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Catalina Sky Survey, Celični avtomat, Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1), Charles William Misner, Davidova zvezda, Džang Heng, Delec WIMP, Digitalna fizika, Diogenit, Dogoni, Dong Fang Hong 1, Dopplerjev pojav, Dušik, Dysonova sfera, Edward Arthur Milne, Edwin Powell Hubble, Egipčanska religija, Einsteinove enačbe polja, Ekologija ekosistemov, Eksosfera, Eksperimentalna fizika, Eksplozija, Element 1. periode, Energetski vir, Erast Gliner, Erdős-Kacev izrek, Ergonomija, Ernst Pascual Jordan, Eter (fizika), Evdoks, Evklidski prostor, Evropski južni observatorij, Faro, Farscape, Fazni kot (astronomija), Fazni prehod, Félicette, Fenantren, Filolaj, Fino usklajeno Vesolje, Fizika, Formaldehid, Frank Borman, Frank De Winne, Fred Hoyle, Fridmanovi enačbi, Friedrich Wilhelm Bessel, Gaja, Galaksija, Galilejev primer, Gaugino, Gazele, GeaBios, Geminiano Montanari, Generacijske razlike na delovnem mestu, Geocentrični model, GEODSS, Geoffrey Ronald Burbidge, George Ellery Hale, George Lake, Georges Lemaître, Gibanje Zemlje, Glasbena estetika, GN-z11, Go, Gravitacijska singularnost, Gravitacijsko polje, Gravitino, Gregor Strniša, Hanojski stolpi, Harlow Shapley, Hartland Sweet Snyder, Heber Doust Curtis, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helij, Heliocentrični model, Henrietta Swan Leavitt, Heraklit Mračni, Herbert Friedman, Higgsov bozon, Higgsovo polje, Hitrost svetlobe, Hladna vojna, Howard Phillips Lovecraft, Hubblov čas, Hubblov zakon, Informacijski paradoks črnih lukenj, Inteligentni načrt, Izbruh žarkov gama, Izmišljeno vesolje, Izotopi vodika, Izrek o neskončni opici, Jacobus Cornelius Kapteyn, James Burkett Hartle, Janez Strnad, Jang Livej, Jani Virk, Jata, Jata galaksij, Joga tišine, Johann Heinrich Lambert, John Archibald Wheeler, John F. Kennedy, John Glenn, John Michell, Judovska verska načela, Julian Barbour, Jurij Aleksejevič Gagarin, Kabala, Kalius, Kam je izginila Ema Lauš, Kamnina, Kip Stephen Thorne, Kisik, Kjotski protokol, Ključna dobrina, Konstanta fine strukture, Kovinskost, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Kozmološko načelo, Kozmologija, Kratka zgodovina časa, Kršitev simetrije CP, Kreacionizem, Kreacionizem mlade Zemlje, Kristen Stewart, Kritike ateizma, Kultura Hongshan, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Kurt Gödel, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Leptokvark, Lišaj, Loka (hinduizem), Loschmidtov paradoks, Maarten Schmidt, Machovo načelo, Machovsko načelo, Magnetar, Mandala, Marino Fonović, Mario Jurić, Matematična geografija, Maxwellove enačbe, Mednarodna astronomska zveza, Mercury-Redstone 3, Mercury-Redstone 4, Meteorit, Metrika FLRW, Mezon B, Mikročrna luknja, Milijarda, Milutin Milanković, Miselni preizkus, Mnogoterost, Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva, Mount Everest, Muhamed Muminović, Načelo povprečnosti, Nadjata, Nadorjakinja, Narava, Naravoslovje, Naseljivi planet, National Geographic Society, NAVSPASUR, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni disk iz Nebre, Nebo, Neevklidska geometrija, Negativna energija, Negotovost, Neil Breen, Neskončnost, Nevtralino, Nevtrino, Nezemeljsko življenje, Nicolas Camille Flammarion, Nikolaj Kopernik, Nobelova nagrada za fiziko, Oblika Vesolja, Oblika Zemlje, Obročasta meglica, Observatorij, Observatorij Pulkovo, Obzorje, Odpadki v vesolju, Ohranitveni zakon, Oinopid, Oktober 2006, Olbersov paradoks, Opij ljudstva, Optična globina, Osončje, Otto Struve, Ozračje, Paleontološki muzej Egidio Feruglio, Panteizem, Papež Silvester II., Parsek, Patrick Baudry, Pavel Ivanovič Beljajev, Peta sila, Peter van de Kamp, Philip Kindred Dick, Philipp Melanchthon, Pitagora, Pitagorejstvo, Planckov čas, Planckova doba, Planckova gostota, Planckova temperatura, Planetarna meglica, Plazma (fizika), Plošča s Pioneerja 10, Poimenovanje astronomskih teles, Poimenski seznam astronavtov, Polje (fizika), Potovanje v času, Prapok, Prasevanje, Pristanek na Luni, Problem obzorja, Program Sojuz, Projekt Razkritje, Prostor, Prve visoke civilizacije, Prvobitna črna luknja, Ptolemaj, Radar, Raketni nahrbtnik, Raketoplan Atlantis, Raketoplan Discovery, Realnost, Red velikosti, Richard Tousey, Ročka (meglica), Roža življenja, Robert Henry Dicke, Robert J. Scherrer, Robert Lee Stewart, Robert Wald, Roberta Bondar, Robot, Roger Penrose, Rona (predpona), Ronald Sega, Ruđer Josip Bošković, Sally Kristen Ride, Saroški cikel, Satelit, Schwarzschildov polmer, Sea Launch, Senca nad Innsmouthom, Seznam astronomskih vsebin, Seznam španskih astronavtov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam knjig Mejnikov, Sferna trigonometrija, Simetrija CP, Simetrija CPT, Simetrija T, Sistem, Skalirni faktor (kozmologija), Skupina galaksij, Sloanova velika stena, Slovenska vesoljska agencija, Slovenska znanstvena fantastika, Smallville (TV-serija), Solaris (roman), Sončna energija, Sonce, Sonda, Space Shuttle, SPACETRACK, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spiralna galaksija s prečko, Splošni gravitacijski zakon, Spremenljivka (zvezda), Srednji vek, Standardni model, Starost vesolja, Starost Zemlje, Stefan Hollands, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Baxter, Stoicizem, Straton, Struktura Zemlje, Stupa (zgradba), Supermasivna črna luknja, Supersimetrija, Svet, Svet (razločitev), Svet za konkurenčnost, Svetlobno leto, Tachyon: The Fringe, Tales, Tangent (Zvezdna vrata SG-1), Težnost, Temna snov, Temni foton, Teorija mirujočega stanja, Teorija superstrun, Teorija vsega, Teorija zarote NLP, Termokemija, Tesla metamorfoza, Thomas Digges, Thomas Gold, Thomas Wright (astronom), Toplogredni plin, Torricellijeva trobenta, Uroš Seljak, Varuna, Vektor četverec, Verski pogledi na evtanazijo, Vesoljska fontana, Vesoljska ladja, Vesoljska postaja, Vesoljska sonda, Vesoljski polet, Vesoljski prostor, Vesoljski top, Vesoljsko dvigalo, Vesoljsko pisalo, Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva Združenih držav Amerike, Višnu, Victor Clube, Vintersorg, Virgin Galactic, Virus (film), Vodik, Vrtinec (galaksija), VY Velikega psa, Vzhodna filozofija, Vztrajnost, Walter Baade, Webbovo prvo globoko polje, Werner Israel, Wienov zakon, Willem de Sitter, William Herschel, Wing Commander: Prophecy, Within the Serpent's Grasp (Zvezdna vrata SG-1), Zakaj sploh kaj obstaja, Zakon o stalnih razmerjih, Zemlja, Zlom simetrije, Zohar, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezdna črna luknja, Zvezdno mesto, 13. februar, 16. junij, 18. junij, 1924, 1961, 2006 v znanosti, 2010, 22. oktober, 3. november, 42 (število), 7. februar, 8. december.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti