Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Argon, Leto, Neptun, Nikelj, Pluton, Razpolovni čas, Red velikosti, Romanov, Rusija, Sekunda, Serug, Stoletje, Sveto pismo, Titan (element), Uran, Uran (planet), 1 E10 s, 1 E8 s, 50000 Kvaoar.
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: 1 E9 s in Argon · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 1 E9 s in Leto · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: 1 E9 s in Neptun · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: 1 E9 s in Nikelj · Poglej več »
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Novo!!: 1 E9 s in Pluton · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: 1 E9 s in Razpolovni čas · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: 1 E9 s in Red velikosti · Poglej več »
Romanov
Romanov je priimek več oseb.
Novo!!: 1 E9 s in Romanov · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.
Novo!!: 1 E9 s in Rusija · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 1 E9 s in Sekunda · Poglej več »
Serug
Serug je v bibliji omenjen kot sin Reua in oče Nahorja.
Novo!!: 1 E9 s in Serug · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: 1 E9 s in Stoletje · Poglej več »
Sveto pismo
Dalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: 1 E9 s in Sveto pismo · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: 1 E9 s in Titan (element) · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: 1 E9 s in Uran · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: 1 E9 s in Uran (planet) · Poglej več »
1 E10 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1010 in 1011 sekundami (320 in 3200 leti).
Novo!!: 1 E9 s in 1 E10 s · Poglej več »
1 E8 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 108 in 109 sekundami (3,2 in 32 leti).
Novo!!: 1 E9 s in 1 E8 s · Poglej več »
50000 Kvaoar
50000 Kvaoar je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.
Novo!!: 1 E9 s in 50000 Kvaoar · Poglej več »
