Kazalo
27 odnosi: Bela pritlikavka, Dolžina, Eksosfera, Ekvator, Geostacionarna orbita, Jupiter, Kilometer, Krog, Kvadrat (geometrija), Kvadratni kilometer, Meter, Milja, Neptun, Norveška, Obala, Obseg, Poldnevnik, Red velikosti, Severni tečaj, Sirij, Uran (planet), Velika rdeča pega, Venera, Zemlja, 1 E14 m², 1 E6 m, 1 E8 m.
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej 1 E7 m in Bela pritlikavka
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej 1 E7 m in Dolžina
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Poglej 1 E7 m in Eksosfera
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej 1 E7 m in Ekvator
Geostacionarna orbita
Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.
Poglej 1 E7 m in Geostacionarna orbita
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej 1 E7 m in Jupiter
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej 1 E7 m in Kilometer
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej 1 E7 m in Krog
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej 1 E7 m in Kvadrat (geometrija)
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej 1 E7 m in Kvadratni kilometer
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 1 E7 m in Meter
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej 1 E7 m in Milja
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej 1 E7 m in Neptun
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej 1 E7 m in Norveška
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej 1 E7 m in Obala
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej 1 E7 m in Obseg
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej 1 E7 m in Poldnevnik
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej 1 E7 m in Red velikosti
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej 1 E7 m in Severni tečaj
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej 1 E7 m in Sirij
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej 1 E7 m in Uran (planet)
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej 1 E7 m in Velika rdeča pega
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej 1 E7 m in Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej 1 E7 m in Zemlja
1 E14 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijoni in 1 milijardo km².
Poglej 1 E7 m in 1 E14 m²
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej 1 E7 m in 1 E6 m
1 E8 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 108 metrov (100.000 km) naprej.
Poglej 1 E7 m in 1 E8 m
Prav tako znan kot 10 Mm, 10 megametrov.