Kazalo
234 odnosi: Abraham Fjodorovič Joffe, ACOG, Aktinoidi, Aktivnost, Alan Nunn May, ALH 84001, Alkalijska kovina, Alternativno gorivo, Aluminij, Americij, Amonijev železov(II) sulfat, Antoine Henri Becquerel, Aplastična anemija, Apoptoza, Astat, Atom, Atomska ura, Atomsko jedro, Šibka jedrska sila, Žarek gama, Železo, Černobil, Černobilska nesreča, Černobilsko izključitveno območje, Baker, Bakrova skupina, Baselska konvencija, Bekerel, Berkelij, Biološko orožje, Biotit, Borova skupina, Briškovska jama, Carl Auer von Welsbach, Cezij, Cinkov sulfid, Cirkon, Darmštatij, Davek na ogljik, Deinococcus radiodurans, Delec beta, Diferencialna enačba, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Direktiva o nevarnih snoveh 67/548/EGS, Dolomit, Dozimetrija, Drago Kolar, Drakova enačba, Eksploziv, Element 6. periode, ... Razširi indeks (184 več) »
Abraham Fjodorovič Joffe
Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Radioaktivnost in Abraham Fjodorovič Joffe
ACOG
TA-31RCO ACOG v uporabi ameriške vojske ACOG (angleško Advanced Combat Optical Gunsight) je vojaška kratica, ki označuje Izpopolnjen bojni optični namerilnik in je del modifikacijskega programa ameriških oboroženih sil SOPMOD.
Poglej Radioaktivnost in ACOG
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Radioaktivnost in Aktinoidi
Aktivnost
Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.
Poglej Radioaktivnost in Aktivnost
Alan Nunn May
Alan Nunn May, angleški fizik in vohun, * 2. maj 1911, Kings Norton, Birmingham, Anglija, † 12. januar 2003, Cambridge, Anglija.
Poglej Radioaktivnost in Alan Nunn May
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Radioaktivnost in ALH 84001
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Radioaktivnost in Alkalijska kovina
Alternativno gorivo
Alternativna goriva so goriva, znana tudi kot ne-konvencialna goriva in so alternativa konvencionalnim gorivom.
Poglej Radioaktivnost in Alternativno gorivo
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Radioaktivnost in Aluminij
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Poglej Radioaktivnost in Americij
Amonijev železov(II) sulfat
Amonijev železov(II) sulfat ali Mohrova sol je anorganska spojina s formulo (NH4)2Fe(SO4)2•6H2O.
Poglej Radioaktivnost in Amonijev železov(II) sulfat
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Antoine Henri Becquerel
Aplastična anemija
Aplastična anemija je bolezen, pri kateri telo ne proizvaja zadostnega števila krvnih celic.
Poglej Radioaktivnost in Aplastična anemija
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Radioaktivnost in Apoptoza
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Radioaktivnost in Astat
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Radioaktivnost in Atom
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Radioaktivnost in Atomska ura
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Radioaktivnost in Atomsko jedro
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Radioaktivnost in Šibka jedrska sila
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Radioaktivnost in Žarek gama
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Radioaktivnost in Železo
Černobil
Černobil (ukrajinsko Чорно́биль, rusko Черно́быль) je mesto v severni Ukrajini, blizu meje z Belorusijo.
Poglej Radioaktivnost in Černobil
Černobilska nesreča
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.
Poglej Radioaktivnost in Černobilska nesreča
Černobilsko izključitveno območje
Černobilsko izključitveno območje (ukrajinsko: Зона відчуження Чорнобильської АЕС) je območje izključitve, ki je nastalo aprila 1986 zaradi jedrske nesreče v Černobilski jedrski elektrarni.
Poglej Radioaktivnost in Černobilsko izključitveno območje
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Radioaktivnost in Baker
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Radioaktivnost in Bakrova skupina
Baselska konvencija
Baselska konvencija (angleško Basel Convention on the Control of Transboundary Movements of Hazardous Wastes and Their Disposal) je mednarodna pogodba med državami o ravnanju z nevarnimi snovmi.
Poglej Radioaktivnost in Baselska konvencija
Bekerel
Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.
Poglej Radioaktivnost in Bekerel
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Radioaktivnost in Berkelij
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Radioaktivnost in Biološko orožje
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Radioaktivnost in Biotit
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Radioaktivnost in Borova skupina
Briškovska jama
Briškovska jama, znana tudi kot Briška jama ali Jama pri Briščikih (italijansko Grotta Gigante ali Grotta di Brisciachi), je ogromna kraška jama na italijanski strani Tržaškega krasa pri (Briščikih) v Občini Zgonik, v bližini slovensko-italijanske meje.
Poglej Radioaktivnost in Briškovska jama
Carl Auer von Welsbach
Carl Auer, Freiherr von Welsbach, avstrijski kemik, izumitelj in podjetnik, * 1. september 1858, Dunaj, † 4. avgust 1929, Molnek.
Poglej Radioaktivnost in Carl Auer von Welsbach
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Radioaktivnost in Cezij
Cinkov sulfid
Cinkov sulfid, kemijska oznaka ZnS, je rumenkasto bel prah.
Poglej Radioaktivnost in Cinkov sulfid
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Radioaktivnost in Cirkon
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Radioaktivnost in Darmštatij
Davek na ogljik
Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.
Poglej Radioaktivnost in Davek na ogljik
Deinococcus radiodurans
Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.
Poglej Radioaktivnost in Deinococcus radiodurans
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Radioaktivnost in Delec beta
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Radioaktivnost in Diferencialna enačba
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Radioaktivnost in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Direktiva o nevarnih snoveh 67/548/EGS
Direktiva o nevarnih snoveh 67/548/EGS je eden od glavnih zakonov Evropske skupnosti, ki se nanaša na kemijsko varnost.
Poglej Radioaktivnost in Direktiva o nevarnih snoveh 67/548/EGS
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Radioaktivnost in Dolomit
Dozimetrija
Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.
Poglej Radioaktivnost in Dozimetrija
Drago Kolar
Drago Kolar, slovenski inženir kemije in profesor na FNT, * 25. september 1932, Ljubljana, † 14. februar 2000, Ljubljana.
Poglej Radioaktivnost in Drago Kolar
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Radioaktivnost in Drakova enačba
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Radioaktivnost in Eksploziv
Element 6. periode
Element 6.
Poglej Radioaktivnost in Element 6. periode
Element 7. periode
Element 7.
Poglej Radioaktivnost in Element 7. periode
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Radioaktivnost in Ernest Rutherford
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Radioaktivnost in Erwin Schrödinger
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Radioaktivnost in Evolucija
Feokromocitom
Fèokromocitóm (iz grških besed phaios: temen, chroma: barva in kytos: celica) je navadno benigen oz.
Poglej Radioaktivnost in Feokromocitom
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Radioaktivnost in Flerovij
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Radioaktivnost in Fluorit
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Radioaktivnost in Fotosinteza
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Radioaktivnost in Francij
Francis William Aston
Francis William Aston, angleški kemik in fizik, * 1. september 1877, Harborne, Anglija, Združeno kraljestvo, † 20. november 1945, Cambridge.
Poglej Radioaktivnost in Francis William Aston
Friedrich Ernst Dorn
Friedrich Ernst Dorn, nemški fizik, * 27. julij 1848, Guttstadt, Provinca Prusija (sedaj Dobre Miasto, Poljska), † 6. december 1916, Halle, Provinca Saška, Nemčija.
Poglej Radioaktivnost in Friedrich Ernst Dorn
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Radioaktivnost in Geografija Združenih držav Amerike
Gibsit
Gibsit je ena od mineralnih oblik aluminijevega hidroksida (Al(OH)3).
Poglej Radioaktivnost in Gibsit
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Radioaktivnost in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Radioaktivnost in Helij
Herbert George Wells
Herbert George Wells, angleški pisatelj, * 21. september 1866, Bromley, danes mestno področje Londona (tedaj grofija Kent), Anglija, † 13. avgust 1946, London.
Poglej Radioaktivnost in Herbert George Wells
Incident z radioaktivno kapsulo v Zahodni Avstraliji
Med 10.
Poglej Radioaktivnost in Incident z radioaktivno kapsulo v Zahodni Avstraliji
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Radioaktivnost in Ionizirajoče sevanje
Istarske toplice
Istarske toplice, vhod. Istarske toplice so termalno zdravilišče in rekreacijsko središče v Hrvaškem delu Istre.
Poglej Radioaktivnost in Istarske toplice
Izotopi bora
Trenutno je poznanih 16 borovih izotopov, od 6B do 21B ter pet izomerov.
Poglej Radioaktivnost in Izotopi bora
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Radioaktivnost in Izotopi vodika
Iztrebljevalec 2049
Iztrebljevalec 2049 (v izviniku) je ameriški neo-noir znanstvenofantastični film režiserja Denisa Villeneuva, ki je izšel leta 2017 v distribuciji Warner Bros. in Sony Pictures.
Poglej Radioaktivnost in Iztrebljevalec 2049
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Radioaktivnost in James Chadwick
Jarozit
Jarozit je hidriran bazični kalijev železov sulfatni mineral s kemijsko formulo (OH)6(SO4)2, ki je nastal z oksidacijo železovih sulfidov.
Poglej Radioaktivnost in Jarozit
Javljalnik dima
Optični javljalnik dima Apollo Javljalnik dima je naprava, ki zaznava prisotnost dima.
Poglej Radioaktivnost in Javljalnik dima
Jedrska elektrarna Černobil
Jedrska elektrarna Černobil, uradno jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina, je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta Pripjat na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta Černobil in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta Kijev.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska elektrarna Černobil
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska energija
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska kemija
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Jedrska podmornica
Ruska jedrska podmornica razreda ''Ščuka-B'' Jedrske podmornice uporablja šest držav Jedrska podmornica je podmornica na jedrski pogon, v kateri je jedrski reaktor, ki žene parne turbine.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska podmornica
Jedrska zima
Jedrska zima je izraz, ki opisuje teoretično predvidene podnebne spremembe, ki bi nastale kot posledica jedrskega spopada.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska zima
Jedrski odpadek
Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.
Poglej Radioaktivnost in Jedrski odpadek
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Radioaktivnost in Jedrski razpad
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Radioaktivnost in Jedrski reaktor
Jedrski terorizem
Izraz jedrski terorizem se uporablja kot oznaka za naslednja teroristična dejanja.
Poglej Radioaktivnost in Jedrski terorizem
Jedrsko gorivo
Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.
Poglej Radioaktivnost in Jedrsko gorivo
Jedrsko vojskovanje
Jedrsko vojskovanje je vrsta vojaškega spopada, v katerem se uporabi jedrsko orožje.
Poglej Radioaktivnost in Jedrsko vojskovanje
Kalcijev sulfat
Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.
Poglej Radioaktivnost in Kalcijev sulfat
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Radioaktivnost in Kalifornij
Kalinit
Kalinit je kalijev aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo KAl(SO4)2•11H2O.
Poglej Radioaktivnost in Kalinit
Karačaj (jezero)
Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji.
Poglej Radioaktivnost in Karačaj (jezero)
Kazolit
Kazolit je svinčev uranil silikat monohidrat s kemijsko formulo Pb(UO2)SiO4 • H2O, ki je nastal z oksidacijo uraninita (UO2).
Poglej Radioaktivnost in Kazolit
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Radioaktivnost in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Radioaktivnost in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Radioaktivnost in Kemijski element
Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko zajezitveno jezero (Київське водосховище, Kijivske vodoshovišče), lokalno tudi Kijevsko morje, je veliko akumulacijsko jezero na reki Dneper severno od ukrajinskega glavnega mesta Kijev.
Poglej Radioaktivnost in Kijevsko zajezitveno jezero
Kiri
Kirí ali izvorno curie (oznaka Ci) je nekdanja enota za aktivnost radioaktivnega izvira.
Poglej Radioaktivnost in Kiri
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Radioaktivnost in Kirij
Kirit
Kirit je redek svinčev in uranov mineral s kemijsko formuloPb3+x(H2O)22, x~0,5.
Poglej Radioaktivnost in Kirit
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Radioaktivnost in Kisik
Klinoklor
Klinoklor (iz grškega klino – poševen in hloros – zelen) ali ripidolit (iz grškega ripis – pahljača in lithos – kamen) je zelo pogost silikatni mineral iz podrazreda plastnatih silikatov s kemijsko formulo (Mg,Fe2+)5Al.
Poglej Radioaktivnost in Klinoklor
Kobaltova skupina
V 9. ali kobaltovo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo kobalt (Co), rodij (Rh), iridij (Ir) in majtnerij (Mt).
Poglej Radioaktivnost in Kobaltova skupina
Kolumbit
Kolumbit, imenovan tudi niobit, niobit-tenantit ali kolumbat, je skupina črnih mineralov s kemijsko formulo, ki se nahaja v niobijevih rudah.
Poglej Radioaktivnost in Kolumbit
Konrad Emil Bloch
Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, * 21. januar 1912, Neisse, Prusija (danes Poljska), † 15. oktober 2000, Burlington, Massachusetts, ZDA.
Poglej Radioaktivnost in Konrad Emil Bloch
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Radioaktivnost in Konstanta fine strukture
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Radioaktivnost in Kopernicij
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Radioaktivnost in Kozmični žarki
Krapinske toplice
Krapinske toplice so zdraviliški in rekreacijski center na Hrvaškem.
Poglej Radioaktivnost in Krapinske toplice
Kriolit
Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.
Poglej Radioaktivnost in Kriolit
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Radioaktivnost in Kriovulkan
Kriptobioza
Kriptobioza (grško kryptós - skrit + biosis - življenje), tudi anabioza, je stanje neaktivnosti presnove (metabolizma) v živih bitjih, do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so suša, zmrzovanje in pomanjkanje kisika.
Poglej Radioaktivnost in Kriptobioza
Kritična masa
volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.
Poglej Radioaktivnost in Kritična masa
Kseroftalmija
Kseroftalmíja (kserós - suh +: oftalmós - oko) je bolezensko stanje očes, pri kateri oko ni sposobno proizvajati solz, kar povzroči uničujoče izsuševanje površine očesa.
Poglej Radioaktivnost in Kseroftalmija
L hondrit
L hondrit je vrsta navadnih kamnitih hondritov.
Poglej Radioaktivnost in L hondrit
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Radioaktivnost in Lantan
Lise Meitner
Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.
Poglej Radioaktivnost in Lise Meitner
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Radioaktivnost in Livermorij
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Poglej Radioaktivnost in Luminiscenca
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Radioaktivnost in Luna
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Radioaktivnost in Magma
Manganova skupina
V 7.
Poglej Radioaktivnost in Manganova skupina
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Marie Skłodowska-Curie
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Radioaktivnost in Med
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Radioaktivnost in Mednarodni sistem enot
Melvin Calvin
Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.
Poglej Radioaktivnost in Melvin Calvin
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Radioaktivnost in Mendelevij
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Radioaktivnost in Merkur
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Radioaktivnost in Metrika FLRW
Mirabilit
Mirabilit (iz Glauberjevega naziva sal mirabilis – čudežna sol), znan tudi kot Glauberjeva sol, je kristalni natrijev sulfat dekahidrat s formulo Na2SO4•10H2O.
Poglej Radioaktivnost in Mirabilit
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Radioaktivnost in Moskovij
Narmer
Narmer je bil staroegipčanski vladar iz zgodnjega dinastičnega obdobja,Wilkinson 1999, str.
Poglej Radioaktivnost in Narmer
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Radioaktivnost in Naseljivi planet
Natrijeva svetilka
Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.
Poglej Radioaktivnost in Natrijeva svetilka
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Radioaktivnost in Neodim
Nesreča v Gioâni
Nesreča v Goiâni je bila vzrok radioaktivnega onesnaženja, ki se je zgodilo 13.
Poglej Radioaktivnost in Nesreča v Gioâni
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Radioaktivnost in Nevarne snovi
Nevarni odpadki
Nevarni odpadki so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Radioaktivnost in Nevarni odpadki
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Radioaktivnost in Nevtronij
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Poglej Radioaktivnost in NFPA 704
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Radioaktivnost in Nihonij
Nikolaj Tarakanov
Nikolaj Dimitrivič Tarakanov, ruski častnik, * 19. maj 1934 Gremjače, osrednja Črnomeljska oblast, Sovjetska zveza.
Poglej Radioaktivnost in Nikolaj Tarakanov
Nimit
Nimit je silikatni mineral iz kloritne skupine s kemijsko formulo (Ni,Mg,Fe2+)5Al(AlSi3)O10(OH)8, ki kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.
Poglej Radioaktivnost in Nimit
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Radioaktivnost in Nobelova nagrada za fiziko
Nova varna zapora Černobil
Nova varna zapora Černobil je betonsko-železna zgradba, zgrajena za zadrževanje uhajanja sevanja iz poškodovanega reaktorja 4 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je bil uničen med černobilsko katastrofo leta 1986.
Poglej Radioaktivnost in Nova varna zapora Černobil
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Radioaktivnost in Oganeson
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Radioaktivnost in Ogljikova skupina
Okoljska kemija
V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.
Poglej Radioaktivnost in Okoljska kemija
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Radioaktivnost in Onesnaženje
Osiromašeni uran
Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).
Poglej Radioaktivnost in Osiromašeni uran
Otto Hahn
Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.
Poglej Radioaktivnost in Otto Hahn
Otunit
Otunit (hidratiziran kalcijev uranil fosfat) je rumeno zelen fluorescenten mineral s kemijsko formulo Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O.
Poglej Radioaktivnost in Otunit
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Radioaktivnost in Pavel Aleksejevič Čerenkov
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Radioaktivnost in Periodni sistem elementov
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Pierre Curie
Pirotit
Pirotit ali pirotin (iz grškega πυρρός - rdečkast), je nenavaden železov sulfidni mineral s spremenljivo vsebnostno železa in kemijsko formulo Fe(1-x)S, v kateri je x.
Poglej Radioaktivnost in Pirotit
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Poglej Radioaktivnost in Planetarna diferenciacija
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Radioaktivnost in Plazma (fizika)
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Radioaktivnost in Pljučni rak
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Radioaktivnost in Plutonij
Plutonijeve anorganske spojine
Plutonij je radioaktivna kovina iz skupine aktinoidov.
Poglej Radioaktivnost in Plutonijeve anorganske spojine
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Radioaktivnost in Pojav Čerenkova
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Radioaktivnost in Pozitronska emisijska tomografija
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Radioaktivnost in Prapok
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Poglej Radioaktivnost in Program Viking
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Radioaktivnost in Prometij
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Radioaktivnost in Prvobitni nuklid
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Radioaktivnost in Raderfordij
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Radioaktivnost in Radij
Radioaktivno onesnaženje
Radioaktivno onesnaženje ali radiološko onesnaženje (tudi s tujko ~ kontaminacija) je onesnaženje biosfere z radioaktivnimi snovmi.
Poglej Radioaktivnost in Radioaktivno onesnaženje
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Radioaktivnost in Radiometrično datiranje
Radiotrofne glive
Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.
Poglej Radioaktivnost in Radiotrofne glive
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Radioaktivnost in Radon
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Radioaktivnost in Razširitev periodnega sistema elementov
Razpadna konstanta
Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.
Poglej Radioaktivnost in Razpadna konstanta
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Radioaktivnost in Razpadni čas
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Radioaktivnost in Razpolovni čas
Razstrupljanje
Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
Poglej Radioaktivnost in Razstrupljanje
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Radioaktivnost in Rentgenij
Rosalyn Yalow
Rosalyn Sussman Yalow, ameriška fizičarka, nobelovka, * 19. julij 1921, New York, New York, ZDA, † 30. maj 2011, Bronx, New York.
Poglej Radioaktivnost in Rosalyn Yalow
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Radioaktivnost in Rubidij
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil ali zaščitna zgradba (ukrajinsko: Об'єкт "Укриття") je bila masivna jeklena in betonska konstrukcija, ki je pokrivala stavbo jedrskega reaktorja št.
Poglej Radioaktivnost in Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Radioaktivnost in Sevanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Radioaktivnost in Seznam kemijskih vsebin
Seznam mineralov v Sloveniji
Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.
Poglej Radioaktivnost in Seznam mineralov v Sloveniji
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Radioaktivnost in Silicijev dioksid
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Radioaktivnost in Skandij
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Poglej Radioaktivnost in Smrtni odmerek
Soddiit
Soddiit je zelo redek uranov silikatni mineral s kemijsko formulo (UO2)2SiO4 • 2H2O.
Poglej Radioaktivnost in Soddiit
Sovjetska podmornica K-431
Sovjetska podmornica K-431, Sovjetska podmornica K-431 (ang).
Poglej Radioaktivnost in Sovjetska podmornica K-431
Spiderman
Spider-Man v stripovski obliki Spider-Man je izmišljena oseba, stripovski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe Marvel.
Poglej Radioaktivnost in Spiderman
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Poglej Radioaktivnost in Starost Zemlje
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Radioaktivnost in Steklo
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Poglej Radioaktivnost in Stroncij
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Radioaktivnost in Struktura Zemlje
Stubičke toplice
Stubičke toplice so naravno zdravilišče in rekreacijski center v kraju Stubičke Toplice v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem.
Poglej Radioaktivnost in Stubičke toplice
Taenit
Taenit (Fe,Ni) je mineral, ki se na Zemlji pojavlja predvsem v železnih meteoritih.
Poglej Radioaktivnost in Taenit
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Radioaktivnost in Tehnecij
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Radioaktivnost in Tenes
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Radioaktivnost in Teratogenost
Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji
Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode.
Poglej Radioaktivnost in Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji
Terme Čatež
Čateške toplice na predvojni razglednici Terme Čatež so naravno zdravilišče in športno-rekreacijsko središče, oddaljeno okoli 1,5 km od naselja Čatež ob Savi.
Poglej Radioaktivnost in Terme Čatež
Terme Dobrna
Terme Dobrna so zdravilišče v naselju Dobrna.
Poglej Radioaktivnost in Terme Dobrna
Terme Olimia
Terme Olimia (nekdaj: Atomske toplice) so zdravilišče v naselju Podčetrtek.
Poglej Radioaktivnost in Terme Olimia
Terme Tuhelj
Teme Tuhelj so zdraviliški in rekreacijski center na Hrvaškem.
Poglej Radioaktivnost in Terme Tuhelj
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').
Poglej Radioaktivnost in Termoluminiscenca
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Poglej Radioaktivnost in Titanit
Titanova skupina
4.
Poglej Radioaktivnost in Titanova skupina
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Radioaktivnost in Torij
Trajnostna energija
Trajnostna energija (angl. sustainable energy) je določena energija, namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi s tem vplivala na potrebe naših zanamcev.
Poglej Radioaktivnost in Trajnostna energija
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Radioaktivnost in Tulij
Umazana bomba
Umazana bomba je špekulativno radiološko orožje, ki radioaktivno snov združuje s konvencionalnimi eksplozivi.
Poglej Radioaktivnost in Umazana bomba
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Radioaktivnost in Uran
Uraninit
Uraninit, uranov smolovec ali uranova svetlica je pogost uranov mineral iz razreda oksidov in hidroksidov s kemijsko formulo UO2. Mineral kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Kristali imajo obliko kocke ali oktaedra ali njune kombinacije, lahko pa so tudi grozdičasti, ledvičasti, zrnati ali masivni skupki sive, črne ali rjave barve.
Poglej Radioaktivnost in Uraninit
Uranofan
Uranofan, uranofan alfa ali uranotil je redek kalcijev uranov silikat hidrat s kemijsko formulo Ca(UO2)2(SiO3OH)2 • 5H2O, ki je nastal s preperevanjem uranovih primarnih mineralov.
Poglej Radioaktivnost in Uranofan
USS Saratoga (CV-3)
USS Saratoga (CV-3) je bila peta vojaška ladja Vojne mornarice ZDA s tem imenom in tretja letalonosilka v sestavi Vojne mornarice ZDA.
Poglej Radioaktivnost in USS Saratoga (CV-3)
Varjenje TIG
Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.
Poglej Radioaktivnost in Varjenje TIG
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Radioaktivnost in Vezavna energija
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Radioaktivnost in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Radioaktivnost in Volfram
Warburgova hipoteza
Warburgova hipoteza, ki jo je leta 1924 predstavil Nobelov nagrajenec Otto Warburg, predvideva, da naj bi bil glavni vzrok za nastanek rakastih obolenj preklop pri nastajanja energije v obliki adenozin trifosfata (ATP) iz aerobne kemiosmotske sklopitve v anaerobno glikolizo.
Poglej Radioaktivnost in Warburgova hipoteza
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Radioaktivnost in William Ramsay
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Radioaktivnost in Wolfgang Ernst Pauli
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Radioaktivnost in Zastrupitev z gobami
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Radioaktivnost in Zemlja
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Radioaktivnost in Zemljin plašč
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Radioaktivnost in Zemljoalkalijska kovina
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Radioaktivnost in Zgodovina Poljske
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Radioaktivnost in 1986
26. april
26.
Poglej Radioaktivnost in 26. april
2M-39 Pozejdon
2M-39 Pozejdon (– Pozejdon) je torpedo na jedrski pogon v testiranju za Rusko vojno mornarico.
Poglej Radioaktivnost in 2M-39 Pozejdon
50000 Kvaoar
50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.
Poglej Radioaktivnost in 50000 Kvaoar
9. februar
9.
Poglej Radioaktivnost in 9. februar
Prav tako znan kot Radioaktivni razpad, Razpadni način, Razpadni produkt.
, Element 7. periode, Ernest Rutherford, Erwin Schrödinger, Evolucija, Feokromocitom, Flerovij, Fluorit, Fotosinteza, Francij, Francis William Aston, Friedrich Ernst Dorn, Geografija Združenih držav Amerike, Gibsit, Halogen, Helij, Herbert George Wells, Incident z radioaktivno kapsulo v Zahodni Avstraliji, Ionizirajoče sevanje, Istarske toplice, Izotopi bora, Izotopi vodika, Iztrebljevalec 2049, James Chadwick, Jarozit, Javljalnik dima, Jedrska elektrarna Černobil, Jedrska energija, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrska podmornica, Jedrska zima, Jedrski odpadek, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Jedrski terorizem, Jedrsko gorivo, Jedrsko vojskovanje, Kalcijev sulfat, Kalifornij, Kalinit, Karačaj (jezero), Kazolit, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kijevsko zajezitveno jezero, Kiri, Kirij, Kirit, Kisik, Klinoklor, Kobaltova skupina, Kolumbit, Konrad Emil Bloch, Konstanta fine strukture, Kopernicij, Kozmični žarki, Krapinske toplice, Kriolit, Kriovulkan, Kriptobioza, Kritična masa, Kseroftalmija, L hondrit, Lantan, Lise Meitner, Livermorij, Luminiscenca, Luna, Magma, Manganova skupina, Marie Skłodowska-Curie, Med, Mednarodni sistem enot, Melvin Calvin, Mendelevij, Merkur, Metrika FLRW, Mirabilit, Moskovij, Narmer, Naseljivi planet, Natrijeva svetilka, Neodim, Nesreča v Gioâni, Nevarne snovi, Nevarni odpadki, Nevtronij, NFPA 704, Nihonij, Nikolaj Tarakanov, Nimit, Nobelova nagrada za fiziko, Nova varna zapora Černobil, Oganeson, Ogljikova skupina, Okoljska kemija, Onesnaženje, Osiromašeni uran, Otto Hahn, Otunit, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Periodni sistem elementov, Pierre Curie, Pirotit, Planetarna diferenciacija, Plazma (fizika), Pljučni rak, Plutonij, Plutonijeve anorganske spojine, Pojav Čerenkova, Pozitronska emisijska tomografija, Prapok, Program Viking, Prometij, Prvobitni nuklid, Raderfordij, Radij, Radioaktivno onesnaženje, Radiometrično datiranje, Radiotrofne glive, Radon, Razširitev periodnega sistema elementov, Razpadna konstanta, Razpadni čas, Razpolovni čas, Razstrupljanje, Rentgenij, Rosalyn Yalow, Rubidij, Sarkofag jedrske elektrarne Černobil, Sevanje, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam mineralov v Sloveniji, Silicijev dioksid, Skandij, Smrtni odmerek, Soddiit, Sovjetska podmornica K-431, Spiderman, Starost Zemlje, Steklo, Stroncij, Struktura Zemlje, Stubičke toplice, Taenit, Tehnecij, Tenes, Teratogenost, Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji, Terme Čatež, Terme Dobrna, Terme Olimia, Terme Tuhelj, Termoluminiscenca, Titanit, Titanova skupina, Torij, Trajnostna energija, Tulij, Umazana bomba, Uran, Uraninit, Uranofan, USS Saratoga (CV-3), Varjenje TIG, Vezavna energija, Vodik, Volfram, Warburgova hipoteza, William Ramsay, Wolfgang Ernst Pauli, Zastrupitev z gobami, Zemlja, Zemljin plašč, Zemljoalkalijska kovina, Zgodovina Poljske, 1986, 26. april, 2M-39 Pozejdon, 50000 Kvaoar, 9. februar.