Kazalo
51 odnosi: Adolf Hermann Kolbe, Alexander William Williamson, Archibald Scott Couper, Arhitektura, Atom, Auguste Laurent, Švica, Češka, Barvilo, Belgija, Benzen, Bonn, Charles Adolphe Wurtz, Copleyjeva medalja, Elektron, Gent, Heidelberg, Hermann Emil Fischer, Izomer, Jacobus Henricus van 't Hoff, Jod, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Johann Josef Loschmidt, Justus von Liebig, Kemična vez, Kemija, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Kisik, Kvantna mehanika, Linus Carl Pauling, London, Meritev, Nemci, Nobelova nagrada za kemijo, Ogljik, Oksidacijsko stanje, Organska kemija, Osmoza, Pariz, Raztopina, Sladkor, Strukturna formula, Tetraeder, Univerza v Heidelbergu, Valenca, William Odling, 13. julij, 1829, 1896, ... Razširi indeks (1 več) »
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Univerzi v Bonnu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Tuji člani Kraljeve družbe
Adolf Hermann Kolbe
Adolph Wilhelm Hermann Kolbe, nemški kemik, * 27. september 1818, Elliehausenu blizu Göttingena, Hanoversko kraljestvo, † 25. november 1884, Leipzig, Nemško cesarstvo.
Poglej Friedrich August Kekulé in Adolf Hermann Kolbe
Alexander William Williamson
Alexander William Williamson, angleški kemik, * 1. maj 1824, London, Velika Britanija, † 6. maj 1904, Surrey, Velika Britanija.
Poglej Friedrich August Kekulé in Alexander William Williamson
Archibald Scott Couper
Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.
Poglej Friedrich August Kekulé in Archibald Scott Couper
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Friedrich August Kekulé in Arhitektura
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Friedrich August Kekulé in Atom
Auguste Laurent
Auguste Laurent je bil francoski kemik, ki je odkril antracen, galaktiol, ftalno kislino in fenol, * 14. november 1807, La Folie pri Langresu, Francija, 15. april 1853, Pariz, Francija.
Poglej Friedrich August Kekulé in Auguste Laurent
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Friedrich August Kekulé in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Friedrich August Kekulé in Češka
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Poglej Friedrich August Kekulé in Barvilo
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Friedrich August Kekulé in Belgija
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Friedrich August Kekulé in Benzen
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Friedrich August Kekulé in Bonn
Charles Adolphe Wurtz
Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.
Poglej Friedrich August Kekulé in Charles Adolphe Wurtz
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Friedrich August Kekulé in Copleyjeva medalja
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Friedrich August Kekulé in Elektron
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Friedrich August Kekulé in Gent
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friedrich August Kekulé in Heidelberg
Hermann Emil Fischer
Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.
Poglej Friedrich August Kekulé in Hermann Emil Fischer
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Friedrich August Kekulé in Izomer
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Poglej Friedrich August Kekulé in Jacobus Henricus van 't Hoff
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Friedrich August Kekulé in Jod
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Poglej Friedrich August Kekulé in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
Johann Josef Loschmidt
Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Friedrich August Kekulé in Johann Josef Loschmidt
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Poglej Friedrich August Kekulé in Justus von Liebig
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kemijska reakcija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kisik
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Friedrich August Kekulé in Kvantna mehanika
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Poglej Friedrich August Kekulé in Linus Carl Pauling
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Friedrich August Kekulé in London
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Friedrich August Kekulé in Meritev
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Friedrich August Kekulé in Nemci
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Friedrich August Kekulé in Nobelova nagrada za kemijo
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Friedrich August Kekulé in Ogljik
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Friedrich August Kekulé in Oksidacijsko stanje
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Friedrich August Kekulé in Organska kemija
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Friedrich August Kekulé in Osmoza
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Friedrich August Kekulé in Pariz
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Friedrich August Kekulé in Raztopina
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Friedrich August Kekulé in Sladkor
Strukturna formula
Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomov in kemijskih vezi.
Poglej Friedrich August Kekulé in Strukturna formula
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Friedrich August Kekulé in Tetraeder
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friedrich August Kekulé in Univerza v Heidelbergu
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Friedrich August Kekulé in Valenca
William Odling
William Odling, angleški kemik, * 5. september 1829, Southwark, London, † 17. februar 1921, Oxford.
Poglej Friedrich August Kekulé in William Odling
13. julij
13.
Poglej Friedrich August Kekulé in 13. julij
1829
1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Friedrich August Kekulé in 1829
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Friedrich August Kekulé in 1896
7. september
7.
Poglej Friedrich August Kekulé in 7. september
Glej tudi
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Univerzi v Bonnu
Prejemniki Copleyjeve medalje
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Friedrich August Kekulé von Stradonitz.