Kazalo
29 odnosi: Acetilsalicilna kislina, Aluminij, Žveplo, Edward Frankland, Etanojska kislina, Friedrich Wöhler, Göttingen, Jöns Jacob Berzelius, Karbokation, Kataliza, Katalizator, Kemija, Kemijska formula, Koks, Leipzig, Marburg, Metan, Močvirje, Nemško cesarstvo, Nemci, Oglje, Ogljik, Ogljikov disulfid, Ognjenik, Organska kemija, 1818, 1884, 25. november, 27. september.
Acetilsalicilna kislina
Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín, je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje).
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Acetilsalicilna kislina
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Aluminij
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Žveplo
Edward Frankland
Sir Edward Frankland, FRS, angleški kemik, * 18. januar 1825, † 9. avgust 1899.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Edward Frankland
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Etanojska kislina
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Friedrich Wöhler
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Göttingen
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Jöns Jacob Berzelius
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Karbokation
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Kataliza
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Katalizator
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Kemijska formula
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Koks
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Leipzig
Marburg
Marburg (tudi Marburg an der Lahn) je mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Marburg
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Metan
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Močvirje
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Nemci
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Oglje
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Ogljik
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Ogljikov disulfid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Ognjenik
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in Organska kemija
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in 1818
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in 1884
25. november
25.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in 25. november
27. september
27.
Poglej Adolf Hermann Kolbe in 27. september
Prav tako znan kot Adolph Wilhelm Hermann Kolbe, Hermann Kolbe.