OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 374 odnosi: Abiogeneza, Adenozin trifosfat, Agregatno stanje, Ajurveda, Albert Veliki, Albin Seliškar, Albrecht Dürer, Aleksandrija, Alexander von Humboldt, Alfred Russel Wallace, Alkimija, Alkoholno vrenje, Altruizem, Aminokislina, Amoniti, Anatomija, Andreas Vesalius, Andrej Martinčič, Angela Piskernik, Anorganska spojina, Antibiotik, Antonie van Leeuwenhoek, Antropologija, Aristotel, Ars (radio), Arterija, Asteroid, Astrobiologija, Astronomija, Avicenna, Avstro-Ogrska, Štefan Michieli, Žiga Zois, Živali, Življenje, Žolč, Človeška ribica, Babilon, Bakterije, Bakteriofag, Balthasar Hacquet, Beljakovina, Bioakustika, Biofizika, Biogeografija, Biogorivo, Bioinformatika, Biokemija, Biologija, Biotehnologija, ... Razširi indeks (324 več) » « Shrink indeks

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Zgodovina biologije in Abiogeneza

Adenozin trifosfat

Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.

Poglej Zgodovina biologije in Adenozin trifosfat

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Zgodovina biologije in Agregatno stanje

Ajurveda

Ajurveda (sanskrt आयुर्वेद āyurveda, āyus - 'življenje' + veda - 'znanje, veda') je v sanskrtu sestavljena iz besede »āyus«, kar pomeni »življenje« in »veda«, kar pomeni »znanje, znanost ali veda«.

Poglej Zgodovina biologije in Ajurveda

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Zgodovina biologije in Albert Veliki

Albin Seliškar

Albin Seliškar, slovenski fiziolog in jamar, * 5. junij 1896, Vransko, † 30. april 1973, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Albin Seliškar

Albrecht Dürer

Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.

Poglej Zgodovina biologije in Albrecht Dürer

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Zgodovina biologije in Aleksandrija

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Poglej Zgodovina biologije in Alexander von Humboldt

Alfred Russel Wallace

Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Alfred Russel Wallace

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Zgodovina biologije in Alkimija

Alkoholno vrenje

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija je biološki proces, pri katerem so sladkorji, kot so glukoza, fruktoza in saharoza, pretvorjeni v energijo v obliki adenozin trifosfata (ATP), pri tem pa nastaneta etanol in ogljikov dioksid (CO2) kot presnovna (metabolna) odpadna produkta.

Poglej Zgodovina biologije in Alkoholno vrenje

Altruizem

Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.

Poglej Zgodovina biologije in Altruizem

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Zgodovina biologije in Aminokislina

Amoniti

Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).

Poglej Zgodovina biologije in Amoniti

Anatomija

Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.

Poglej Zgodovina biologije in Anatomija

Andreas Vesalius

Andreas Vesalius, s pravim imenom Andreas van Wesel, znan tudi kot Andreas Vesal in André Vésale, flamski anatom, * 31. december 1514, Bruselj, † 15. oktober 1564, v brodolomu v bližini otoka Zakintos.

Poglej Zgodovina biologije in Andreas Vesalius

Andrej Martinčič

Andrej Tine Martinčič, slovenski botanik, * 22. maj 1935, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Andrej Martinčič

Angela Piskernik

Spominska plošča na kapelškem farnem domu Angela Piskernik, slovenska botaničarka, muzealka, pedagoginja in naravovarstvenica, * 27. avgust 1886, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, † 23. december 1967, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Angela Piskernik

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Poglej Zgodovina biologije in Anorganska spojina

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Poglej Zgodovina biologije in Antibiotik

Antonie van Leeuwenhoek

Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.

Poglej Zgodovina biologije in Antonie van Leeuwenhoek

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Poglej Zgodovina biologije in Antropologija

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Zgodovina biologije in Aristotel

Ars (radio)

Ars, tudi 3.

Poglej Zgodovina biologije in Ars (radio)

Arterija

Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.

Poglej Zgodovina biologije in Arterija

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Zgodovina biologije in Asteroid

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Zgodovina biologije in Astrobiologija

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Zgodovina biologije in Astronomija

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Zgodovina biologije in Avicenna

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Zgodovina biologije in Avstro-Ogrska

Štefan Michieli

Štefan Sušec-Michieli, slovenski entomolog, * 15. maj 1933, Ljubljana, † 29. junij 1968, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Štefan Michieli

Žiga Zois

Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Žiga Zois

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Zgodovina biologije in Živali

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Zgodovina biologije in Življenje

Žolč

Žolč je izloček jetrnih celic ali hepatocitov.

Poglej Zgodovina biologije in Žolč

Človeška ribica

Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.

Poglej Zgodovina biologije in Človeška ribica

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Zgodovina biologije in Babilon

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Zgodovina biologije in Bakterije

Bakteriofag

Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.

Poglej Zgodovina biologije in Bakteriofag

Balthasar Hacquet

Balthasar Hacquet (aké), francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, * ok.

Poglej Zgodovina biologije in Balthasar Hacquet

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Poglej Zgodovina biologije in Beljakovina

Bioakustika

Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.

Poglej Zgodovina biologije in Bioakustika

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Poglej Zgodovina biologije in Biofizika

Biogeografija

ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Poglej Zgodovina biologije in Biogeografija

Biogorivo

Biogorivo je trdo, tekoče ali plinasto gorivo, pridobljeno iz sorazmerno nedavno odmrle biološke snovi, za razliko od fosilnih goriv, ki se pridobivajo iz davno odmrle biološke snovi.

Poglej Zgodovina biologije in Biogorivo

Bioinformatika

Bioinformatika je računalniško preučevanje bioloških podatkov.

Poglej Zgodovina biologije in Bioinformatika

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Zgodovina biologije in Biokemija

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Zgodovina biologije in Biologija

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Poglej Zgodovina biologije in Biotehnologija

Biotremologija

Biotremologija je znanstvena veda, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje.

Poglej Zgodovina biologije in Biotremologija

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Zgodovina biologije in Biotska raznovrstnost

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Zgodovina biologije in Bog

Boris Sket

Boris Sket, slovenski biolog in akademik, * 30. julij 1936, Ljubljana, † 7. maj 2023.

Poglej Zgodovina biologije in Boris Sket

Borsipa

Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.

Poglej Zgodovina biologije in Borsipa

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.

Poglej Zgodovina biologije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Zgodovina biologije in Botanika

Caenorhabditis elegans

Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).

Poglej Zgodovina biologije in Caenorhabditis elegans

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Poglej Zgodovina biologije in Cambridge

Carl Ferdinand Cori

Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Zgodovina biologije in Carl Ferdinand Cori

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Zgodovina biologije in Carl Linnaeus

Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.

Poglej Zgodovina biologije in Celična biologija

Celična teorija

Celična (tudi celularna) teorija je koncept, da so vsi živi organizmi zgrajeni iz celic kot nosilk življenjskih procesov.

Poglej Zgodovina biologije in Celična teorija

Celično jedro

Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.

Poglej Zgodovina biologije in Celično jedro

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Zgodovina biologije in Celica

Centrosom

Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.

Poglej Zgodovina biologije in Centrosom

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Charles Darwin

Charles Lyell

Sir Charles Lyell, prvi baronet, Kt, FRS, britanski pravnik in geolog, * 14. november 1797, Kinnordy, Forfarshire, Škotska, † 22. februar 1875, London, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Charles Lyell

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Poglej Zgodovina biologije in Civilizacija

Claude Bernard

Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.

Poglej Zgodovina biologije in Claude Bernard

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Poglej Zgodovina biologije in Daoizem

Džuang Džov

Džuang Džov (pinjin: Zhuang Zhou), Džuangdzi (kitajsko: 莊子; pinjin: Zhuangzi, dobesedno 'učitelj Džuang') ali Čuang Cu, kitajski filozof, * okoli 369 pr. n. št., Šangčju, Kitajska, † okoli 286 pr. n. št. Velja za utemeljitelja taoizma, napisal je pomembno taoistično delo, ki se imenuje po njem, Džuangdzi (Zhuangzi).

Poglej Zgodovina biologije in Džuang Džov

Dednina

Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.

Poglej Zgodovina biologije in Dednina

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Poglej Zgodovina biologije in Delo (časopis)

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Poglej Zgodovina biologije in Deoksiribonukleinska kislina

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Zgodovina biologije in Dinozavri

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Poglej Zgodovina biologije in Dnevnik (časopis)

Domena (biologija)

Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.

Poglej Zgodovina biologije in Domena (biologija)

Drobnica

Drobnica je pojem, ki predstavlja ovce, koze in njihovo meso.

Poglej Zgodovina biologije in Drobnica

Drobnovratnik

Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.

Poglej Zgodovina biologije in Drobnovratnik

Drosophila melanogaster

Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.

Poglej Zgodovina biologije in Drosophila melanogaster

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (kratica: DOPPS) je verjetno največja in ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji.

Poglej Zgodovina biologije in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Zgodovina biologije in Druga svetovna vojna

Dvojna vijačnica DNK

bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.

Poglej Zgodovina biologije in Dvojna vijačnica DNK

Edward L. Tatum

Edward Lawrie Tatum, ameriški biokemik, genetik in akademik, nobelovec, * 14. december 1909, Boulder, Kolorado, Združene države Amerike, † 5. november 1975, New York.

Poglej Zgodovina biologije in Edward L. Tatum

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Zgodovina biologije in Egipt

Ekološka sukcesija

Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku Sukcesija je v ekologiji usmerjeno spreminjanje združbe organizmov v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv rastlinstva na okolje.

Poglej Zgodovina biologije in Ekološka sukcesija

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Zgodovina biologije in Ekologija

Ekologija populacije

Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.

Poglej Zgodovina biologije in Ekologija populacije

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Zgodovina biologije in Ekosistem

Eksorcizem

sv. Frančišek Borgia varuje umirajočega pred hudimi duhovi Eksorcizem je ritual izganjanja hudiča in zlih duhov iz človeka, predmetov ali prostorov.

Poglej Zgodovina biologije in Eksorcizem

Elektroforeza DNK

Elektroforeza DNK je analitska metoda, s katero ločujemo, prepoznavamo in čistimo molekule DNK glede na njihovo velikost.

Poglej Zgodovina biologije in Elektroforeza DNK

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Poglej Zgodovina biologije in Elektronski mikroskop

Embriologija

Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.

Poglej Zgodovina biologije in Embriologija

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Poglej Zgodovina biologije in Encim

Endokrinologija

Endokrinologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem endokrinega sistema in hormonov.

Poglej Zgodovina biologije in Endokrinologija

Endosimbioza

doi.

Poglej Zgodovina biologije in Endosimbioza

Entomologia Carniolica

Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates.

Poglej Zgodovina biologije in Entomologia Carniolica

Entomologija

Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.

Poglej Zgodovina biologije in Entomologija

Erizistrat

Erizistrat, starogrški anatom in zdravnik, * ok 304 pr. n. št., otok Ios, Grčija, † ok.

Poglej Zgodovina biologije in Erizistrat

Ernest Mayer

Ernest Mayer, slovenski botanik, * 10. november 1920, Zgornji Tuhinj, † 17. marec 2009.

Poglej Zgodovina biologije in Ernest Mayer

Ernst Haeckel

Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.

Poglej Zgodovina biologije in Ernst Haeckel

Ernst Mayr

Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Ernst Mayr

Esagil-kin-apli

Esagil-kin-apli iz Borsipe je bil ummânū ali glavni učenjak babilonskega kralja Adad-apla-idine (vladal 1067-1046 pr. n. št., srednja kronologija).

Poglej Zgodovina biologije in Esagil-kin-apli

Escherichia coli

Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.

Poglej Zgodovina biologije in Escherichia coli

Etologija

Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.

Poglej Zgodovina biologije in Etologija

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Poglej Zgodovina biologije in Evkarionti

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Zgodovina biologije in Evolucija

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Poglej Zgodovina biologije in Farmakologija

Filogenija

Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).

Poglej Zgodovina biologije in Filogenija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Zgodovina biologije in Filozofija

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Poglej Zgodovina biologije in Filozofska fakulteta v Ljubljani

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Zgodovina biologije in Fizika

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Poglej Zgodovina biologije in Fiziologija

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Zgodovina biologije in Fosil

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Poglej Zgodovina biologije in Fosilno gorivo

Fran Erjavec

Fran Erjavec, slovenski naravoslovec, pisatelj in potopisec, * 4. september 1834, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 12. januar 1887, Gorica, Avstro-Ogrska.

Poglej Zgodovina biologije in Fran Erjavec

Fran Jesenko

Fran Jesenko, slovenski botanik in genetik, * 14. marec 1875, Škofja Loka, † 14. julij 1932, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Fran Jesenko

Franc Hladnik

Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Franc Hladnik

Franc Jožef Hanibal Hohenwart

Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Franc Jožef Hanibal Hohenwart

Francis Crick

Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Francis Crick

Frederick Sanger

Frederick Sanger, angleški biokemik in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1918, Gloucestershire, Anglija, † 19. november 2013, Cambridge.

Poglej Zgodovina biologije in Frederick Sanger

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Zgodovina biologije in Friderik II. Hohenstaufen

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Poglej Zgodovina biologije in Friedrich Wöhler

Fritz Albert Lipmann

Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.

Poglej Zgodovina biologije in Fritz Albert Lipmann

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Poglej Zgodovina biologije in Gen

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Zgodovina biologije in Genetika

Genetski kod

Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.

Poglej Zgodovina biologije in Genetski kod

Genetski zdrs

fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.

Poglej Zgodovina biologije in Genetski zdrs

Genetsko inženirstvo

Genétsko inženirstvo ali génsko inženírstvo je tehnologija, ki omogoča gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja molekulo DNK iz različnih zaporedij nukleotidov.

Poglej Zgodovina biologije in Genetsko inženirstvo

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Zgodovina biologije in Geografija

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Zgodovina biologije in Geologija

George Gamow

George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in George Gamow

George Wells Beadle

George Wells Beadle, ameriški genetik, * 22. oktober 1903, Wahoo, Nebraska, † 9. junij 1989.

Poglej Zgodovina biologije in George Wells Beadle

Georges Cuvier

Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.

Poglej Zgodovina biologije in Georges Cuvier

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.

Poglej Zgodovina biologije in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Gerty Cori

Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.

Poglej Zgodovina biologije in Gerty Cori

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Zgodovina biologije in Giovanni Antonio Scopoli

Glikoliza

Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).

Poglej Zgodovina biologije in Glikoliza

Govedo

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.

Poglej Zgodovina biologije in Govedo

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Zgodovina biologije in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Zgodovina biologije in Grščina

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Zgodovina biologije in Gregor Mendel

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Poglej Zgodovina biologije in Habitat

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Zgodovina biologije in Habsburška monarhija

Hans Krebs

Hans Krebs, nemški general, * 4. marec 1898, † 2. maj 1945 Berlin.

Poglej Zgodovina biologije in Hans Krebs

Henrik Freyer

Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Henrik Freyer

Herbarij

''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.

Poglej Zgodovina biologije in Herbarij

Hieronymus Bock

Hieronymus Bock, nemški botanik in zdravnik, * 1489, † 21. februar 1554, Hornbach, Pfalz.

Poglej Zgodovina biologije in Hieronymus Bock

Hildegarda iz Bingna

Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, meniška voditeljica, mistikinja, pisateljica in ljubiteljska skladateljica, * 16. september 1098, Bermsheim, Nemčija, † 17. september 1179, Bingen, Nemčija.

Poglej Zgodovina biologije in Hildegarda iz Bingna

Hipokrat

Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.

Poglej Zgodovina biologije in Hipokrat

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Poglej Zgodovina biologije in Hipoteza o Gaji

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Poglej Zgodovina biologije in Hormon

Humoralna medicina

Humoralna medicina je bila vodilna smer starogrške medicine, ki je temeljila na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerje štirih telesnih sokov: krvi, sluzi (flegme), rumenega žolča in črnega žolča.

Poglej Zgodovina biologije in Humoralna medicina

Idrija

Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Poglej Zgodovina biologije in Idrija

Ihtiologija

Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.

Poglej Zgodovina biologije in Ihtiologija

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Zgodovina biologije in Ilirske province

Imunologija

Imunologija je veja medicine, ki se ukvarja s preučevanjem imunskega sistema za potrebe zdravljanja.

Poglej Zgodovina biologije in Imunologija

Indijska podcelina

Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.

Poglej Zgodovina biologije in Indijska podcelina

Informacijska RNA

prevede. Končno se razgradi. Informacijska RNA (mRNA –; manj pravilno tudi obveščevalna RNA ali sporočilna RNA) je oznaka za molekule iz velike družine molekul ribonukleinske kisline (RNA), ki prenašajo genetske informacije iz DNA v ribosom, kjer določijo aminokislinsko zaporedje beljakovinskih produktov izražanja genov.

Poglej Zgodovina biologije in Informacijska RNA

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Poglej Zgodovina biologije in Insulin

Ivan Grafenauer

Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Ivan Grafenauer

Ivan Regen

Ivan (Janez) Regen (poznan tudi kot Johann Regen), slovenski biolog, * 9. december 1868, Lajše, Avstro-Ogrska (danes občina Gorenja vas - Poljane v Sloveniji), † 27. julij 1947, Dunaj, Avstrija.

Poglej Zgodovina biologije in Ivan Regen

Izumrtje

chapter.

Poglej Zgodovina biologije in Izumrtje

Jacques Monod

Jacques Lucien Monod, francoski biokemik in molekularni biolog, nobelovec, * 9. februar 1910, Pariz, Francija, † 31. maj 1976, Cannes.

Poglej Zgodovina biologije in Jacques Monod

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Zgodovina biologije in Jajce

James Dewey Watson

James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in James Dewey Watson

James Lovelock

James Lovelock, angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, * 26. julij 1919, Letchworth, Anglija, Združeno kraljestvo, † 26. julij 2022, Abbotsbury, Dorset, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in James Lovelock

Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.

Poglej Zgodovina biologije in Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Zgodovina biologije in Janez Vajkard Valvasor

Janko Ponebšek

Janko Ponebšek, slovenski pravnik, davčni uradnik in ornitolog, * 30. maj 1861, Preska nad Kostrevnico, † 14. januar 1935, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Janko Ponebšek

Jean-Baptiste de Lamarck

Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.

Poglej Zgodovina biologije in Jean-Baptiste de Lamarck

Jetra

Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.

Poglej Zgodovina biologije in Jetra

Jin in jang

Dvojica jin in jang je med osnovnimi pojmi kitajske filozofije (jin -; jang -). Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo.

Poglej Zgodovina biologije in Jin in jang

Jovan Hadži

Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Jovan Hadži

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Poglej Zgodovina biologije in Južna Amerika

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Zgodovina biologije in Justus von Liebig

Karel Zois

Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.

Poglej Zgodovina biologije in Karel Zois

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Poglej Zgodovina biologije in Katalizator

Kazimir Tarman

Kazimir Tarman, slovenski zoolog in ekolog, * 4. marec 1930, Maribor.

Poglej Zgodovina biologije in Kazimir Tarman

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Zgodovina biologije in Kemija

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Zgodovina biologije in Kemijska kinetika

Kemijski inštitut

Znak Kemijskega inštituta: Atomi Kemijski inštitut (kratica KI) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki deluje na področju kemije, s sedežem na Hajdrihovi ulici 19 v Ljubljani.

Poglej Zgodovina biologije in Kemijski inštitut

Kibernetika

Kibernetika je nova multidisciplinarna znanost ("New Science"), ki se ukvarja s funkcioniranjem živih in tehničnih sistemov ter sociotehničnih in družbenih sistemov.

Poglej Zgodovina biologije in Kibernetika

Kirurgija

Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.

Poglej Zgodovina biologije in Kirurgija

Kisli dež

Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.

Poglej Zgodovina biologije in Kisli dež

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Zgodovina biologije in Kitajska

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Zgodovina biologije in Klasična gimnazija v Ljubljani

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Zgodovina biologije in Klavdij Galen

Kloroplast

Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.

Poglej Zgodovina biologije in Kloroplast

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Zgodovina biologije in Kmetijstvo

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Zgodovina biologije in Komet

Kraljestvo (biologija)

Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.

Poglej Zgodovina biologije in Kraljestvo (biologija)

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Zgodovina biologije in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Zgodovina biologije in Kranjska

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Poglej Zgodovina biologije in Krebsov cikel

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Zgodovina biologije in Kri

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Zgodovina biologije in Kristalografija

Kromatin

Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.

Poglej Zgodovina biologije in Kromatin

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Poglej Zgodovina biologije in Kromatografija

Kromosom

fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.

Poglej Zgodovina biologije in Kromosom

Krvni obtok

Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.

Poglej Zgodovina biologije in Krvni obtok

Kvasovka

Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.

Poglej Zgodovina biologije in Kvasovka

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Zgodovina biologije in Leonardo da Vinci

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Zgodovina biologije in Louis Pasteur

Luis Walter Alvarez

Luis Walter Alvarez, ameriški fizik in izumitelj, * 13. junij 1911, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 1. september 1988, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Luis Walter Alvarez

Luka Čeč

Spominska plošča Luki Čeču v Postojni Luka Čeč, slovenski jamar, začetnik slovenske speleologije, * 11. oktober 1785, Postojna, † 31. julij 1836.

Poglej Zgodovina biologije in Luka Čeč

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Poglej Zgodovina biologije in Maščobna kislina

Makromolekula

Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).

Poglej Zgodovina biologije in Makromolekula

Malajsko otočje

Malajski otoki, tudi Malezijski arhipelag (indonezijsko / malajsko Kepulauan Melayu), (tagalog Kapuluang Malay), (cebuansko Kapupud-ang Malay), (javansko Nusantara) je otočje ali arhipelag med celinsko Indokino in Avstralijo.

Poglej Zgodovina biologije in Malajsko otočje

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Zgodovina biologije in Marija Terezija

Marijan Brecelj (književnik)

Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec, bibliotekar, * 1. maj 1931, Ajdovščina - † 29. oktober 2019, Nova Gorica.

Poglej Zgodovina biologije in Marijan Brecelj (književnik)

Marshall Warren Nirenberg

Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec, * 10. april 1927, New York, Združene države Amerike, † 15. januar 2010, New York.

Poglej Zgodovina biologije in Marshall Warren Nirenberg

Maternica

Máternica (latinsko Uterus, grško Metra ali Hystera) je del ženskih spolnih organov.

Poglej Zgodovina biologije in Maternica

Maurice Wilkins

Maurice Hugh Frederick Wilkins, CBE, FRS, angleški fizik in molekularni biolog, * 15. december 1916, Pongaroa, Wairarapa, Nova Zelandija, † 5. oktober 2004, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Zgodovina biologije in Maurice Wilkins

Max Ferdinand Perutz

Max Ferdinand Perutz, avstrijsko-britanski molekularni biolog, * 19. maj 1914, Dunaj, † 6. februar 2002, Cambridge.

Poglej Zgodovina biologije in Max Ferdinand Perutz

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Zgodovina biologije in Medicina

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Zgodovina biologije in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Mejoza

Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.

Poglej Zgodovina biologije in Mejoza

Metoda linijskega transekta

Metoda linijskega transekta se v biologiji uporablja za razmeroma enostavno in učinkovito ugotavljanje relativne gostote in številčnosti organizmov na raziskovanem območju.

Poglej Zgodovina biologije in Metoda linijskega transekta

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Zgodovina biologije in Mezopotamija

Miklavž Grabnar

Miklavž Grabnar, slovenski biolog in molekularni genetik, * 15. november 1936, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Miklavž Grabnar

Mikrobiologija

Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).

Poglej Zgodovina biologije in Mikrobiologija

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Poglej Zgodovina biologije in Mikroorganizem

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Poglej Zgodovina biologije in Mikroskop

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Zgodovina biologije in Mineral

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Poglej Zgodovina biologije in Mineralogija

Miroslav Zei

Miroslav Zei, slovenski biolog, * 25. julij 1914, Nabrežina pri Trstu, † 2. november 2006, Drniš, Hrvaška.

Poglej Zgodovina biologije in Miroslav Zei

Mitohondrij

Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.

Poglej Zgodovina biologije in Mitohondrij

Mitoza

Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.

Poglej Zgodovina biologije in Mitoza

Množično izumrtje

rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.

Poglej Zgodovina biologije in Množično izumrtje

Modelni organizem

biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.

Poglej Zgodovina biologije in Modelni organizem

Molekularna biologija

Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.

Poglej Zgodovina biologije in Molekularna biologija

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

Poglej Zgodovina biologije in Morfologija (biologija)

Morska biološka postaja

Morska biološka postaja Piran (skrajšano MBP) je raziskovalna skupina strokovnjakov različnih profilov v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane, ustanovljena leta 1969.

Poglej Zgodovina biologije in Morska biološka postaja

Mumija

Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.

Poglej Zgodovina biologije in Mumija

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Poglej Zgodovina biologije in Muslimani

Mutacija

Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...

Poglej Zgodovina biologije in Mutacija

Nacionalni inštitut za biologijo

Nacionalni inštitut za biologijo (kratica NIB) je slovenski javni raziskovalni zavod na področju biologije, pridruženi član Univerze v Ljubljani.

Poglej Zgodovina biologije in Nacionalni inštitut za biologijo

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Zgodovina biologije in Nafta

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Poglej Zgodovina biologije in Naravni izbor

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Zgodovina biologije in Naravoslovje

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Poglej Zgodovina biologije in Narodni muzej Slovenije

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Poglej Zgodovina biologije in Nature

Neobnovljivi viri energije

Večina neobnovljivih virov energije so fosilna goriva, les,...

Poglej Zgodovina biologije in Neobnovljivi viri energije

Neolitska revolucija

Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.

Poglej Zgodovina biologije in Neolitska revolucija

Nukleinska kislina

Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.

Poglej Zgodovina biologije in Nukleinska kislina

Nukleotid

Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.

Poglej Zgodovina biologije in Nukleotid

O nastanku vrst

O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.

Poglej Zgodovina biologije in O nastanku vrst

Obročkanje ptic

grilčku s posebnim orodjem Obročkanje ptic je v ornitologiji metoda za preučevanje selitev ptic, pri kateri raziskovalec pritrdi kovinski ali plastičen obroček na nogo ali perut ptiča, nakar ga izpusti nazaj v divjino.

Poglej Zgodovina biologije in Obročkanje ptic

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.

Poglej Zgodovina biologije in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Oligonukleotid

Óligonukleotíd je krajša veriga DNK ali RNK oziroma oligomer iz nukleotidnih enot – običajno do 20 nukleotidov; pri daljših verigah govorimo o polinukleotidih.

Poglej Zgodovina biologije in Oligonukleotid

Ontogenija

zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.

Poglej Zgodovina biologije in Ontogenija

Operon lac

Operon lac (laktozni operon) je operon, potreben za prenos in presnovo laktoze v bakteriji Escherichia coli in mnogih drugih enteričnih bakterijah.

Poglej Zgodovina biologije in Operon lac

Organ (biologija)

Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.

Poglej Zgodovina biologije in Organ (biologija)

Organel

jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.

Poglej Zgodovina biologije in Organel

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Poglej Zgodovina biologije in Organizem

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Poglej Zgodovina biologije in Organska kemija

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Poglej Zgodovina biologije in Organska spojina

Ornitologija

Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.

Poglej Zgodovina biologije in Ornitologija

Ozonska luknja

Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).

Poglej Zgodovina biologije in Ozonska luknja

Paleontologija

Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.

Poglej Zgodovina biologije in Paleontologija

Papirus

Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.

Poglej Zgodovina biologije in Papirus

Papirus Ebers

Papirus Ebers, tudi Ebersov papirus, je staroegiptovsko medicinsko besedilo o zeliščih, spisano ok.

Poglej Zgodovina biologije in Papirus Ebers

Paracelsus

Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist, * 11. november/17. december 1493, Einsiedeln (Švica), † 24. september 1541, Salzburg (Avstrija).

Poglej Zgodovina biologije in Paracelsus

Paul Berg

Paul Naim Berg, ameriški biokemik, akademik in nobelovec, * 30. junij 1926, Brooklyn, New York, ZDA, † 15. februar 2023, Stanford, Kalifornija, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Paul Berg

Penicilini

Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.

Poglej Zgodovina biologije in Penicilini

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Zgodovina biologije in Perzija

Pes

Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).

Poglej Zgodovina biologije in Pes

Pet elementov (vušing)

Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.

Poglej Zgodovina biologije in Pet elementov (vušing)

Petrijevka

Petrijevka s kolonijami mikroorganizmov; pogled od zgoraj. Pétrijevka je okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenje bakterij in za nekatere imunske teste.

Poglej Zgodovina biologije in Petrijevka

Piran

Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.

Poglej Zgodovina biologije in Piran

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Zgodovina biologije in Planet

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Zgodovina biologije in Plazilci

Plazmid

Shema bakterije z označenimi plazmidi Plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja.

Poglej Zgodovina biologije in Plazmid

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Poglej Zgodovina biologije in Plenilstvo

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Zgodovina biologije in Plinij starejši

Plod

Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.

Poglej Zgodovina biologije in Plod

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Zgodovina biologije in Podnebne spremembe

Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Poglej Zgodovina biologije in Populacija (biologija)

Postojnska jama

V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.

Poglej Zgodovina biologije in Postojnska jama

Pragozd

Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.

Poglej Zgodovina biologije in Pragozd

Prebava

Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo.

Poglej Zgodovina biologije in Prebava

Prehranjevalna veriga

Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.

Poglej Zgodovina biologije in Prehranjevalna veriga

Presnova

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.

Poglej Zgodovina biologije in Presnova

Prirodopis

Prirodopis oz.

Poglej Zgodovina biologije in Prirodopis

Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.

Poglej Zgodovina biologije in Prirodoslovni muzej Slovenije

Projekt Človeški genom

Projekt Človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Projekt Človeški genom

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Poglej Zgodovina biologije in Prokarionti

Protisti

Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.

Poglej Zgodovina biologije in Protisti

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Poglej Zgodovina biologije in Psevdoznanost

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Zgodovina biologije in Psihologija

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Zgodovina biologije in Ptiči

Ptolemajsko kraljestvo

Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.

Poglej Zgodovina biologije in Ptolemajsko kraljestvo

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Zgodovina biologije in Rastline

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Zgodovina biologije in Razsvetljenstvo

Regulacija genskega izražanja

Regulacija ekspresije (izražanja) genov (˝genska regulacija˝) je celična kontrola nastanka funkcionalnega produkta gena, v zadostni količini in v točno določenem času.

Poglej Zgodovina biologije in Regulacija genskega izražanja

Rekombinantna DNK

Rèkombinántna DNK je sintezna molekula DNK, sestavljena iz fragmentov DNK različnega izvora – gre za kombinacijo DNK-zaporedij, ki se v takšni obliki naravno ne nahajajo.

Poglej Zgodovina biologije in Rekombinantna DNK

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Zgodovina biologije in Renesansa

Restrikcijski encim

Restrikcijski encim, restriktaza ali restrikcijska endonukleaza je encim, ki razreže dvojnovijačno DNK na specifičnih mestih nukleotidnih sekvenc, imenovanih restrikcijska mesta.

Poglej Zgodovina biologije in Restrikcijski encim

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Poglej Zgodovina biologije in Ribonukleinska kislina

Richard Owen

Sir Richard Owen, angleški biolog, anatom in paleontolog, * 20. julij 1804, Lancaster, † 18. december 1892.

Poglej Zgodovina biologije in Richard Owen

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Zgodovina biologije in Rimsko cesarstvo

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Robert Brown

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Poglej Zgodovina biologije in Robert Hooke

Robert Koch

Heinrich Hermann Robert Koch, nemški zdravnik in mikrobiolog, * 11. december 1843, Clausthal, † 27. maj 1910, Baden-Baden.

Poglej Zgodovina biologije in Robert Koch

Roman Jerala

Roman Jerala, slovenski biokemik, *24. januar 1962, Jesenice.

Poglej Zgodovina biologije in Roman Jerala

Ronald Aylmer Fisher

Sir Ronald Aylmer Fisher, FRS, angleški statistik, evolucijski biolog, evgenik in genetik, * 17. februar 1890, East Finchley, London, Anglija, † 29. julij 1962, Adelaide, Avstralija.

Poglej Zgodovina biologije in Ronald Aylmer Fisher

Rosalind Franklin

Rosalind Elsie Franklin, angleška biofizičarka, * 25. julij 1920, Notting Hill, London, Anglija, † 16. april 1958, Chelsea, London, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Rosalind Franklin

Rudnik Idrija

Rudnik Idrija je nekdanji rudnik živega srebra v Idriji.

Poglej Zgodovina biologije in Rudnik Idrija

Rudolf Andrejka

Rudolf Andrejka, slovenski pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma, * 22. julij 1880, Ljubljana, † 19. oktober 1948, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Rudolf Andrejka

Rudolf Virchow

Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.

Poglej Zgodovina biologije in Rudolf Virchow

Sanskrt

devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.

Poglej Zgodovina biologije in Sanskrt

Santorio Santorio

Santorio Santorio, italijanski zdravnik slovenskega izvora in izumitelj, * 29. marec 1561, Koper, † 22. februar 1636 Benetke.

Poglej Zgodovina biologije in Santorio Santorio

Seč

Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.

Poglej Zgodovina biologije in Seč

Seciranje

Seciranje.

Poglej Zgodovina biologije in Seciranje

Selitev ptic

beloličnih gosi med jesensko selitvijo Selitve ptic v ekologiji so množični, usmerjeni in usklajeni premiki organizmov.

Poglej Zgodovina biologije in Selitev ptic

Seme

Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.

Poglej Zgodovina biologije in Seme

Semenčica

Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.

Poglej Zgodovina biologije in Semenčica

Semiti

Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.

Poglej Zgodovina biologije in Semiti

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Zgodovina biologije in Sesalci

Seznam biologov

Seznam biologov je krovni seznam.

Poglej Zgodovina biologije in Seznam biologov

Seznam slovenskih biologov

Seznam slovenskih biologov.

Poglej Zgodovina biologije in Seznam slovenskih biologov

Sintezna biologija

Sintézna biologíja je nova znanstvena veda, ki v biologijo uvaja inženirske pristope ter združuje ugotovitve in izsledke številnih drugih ved.

Poglej Zgodovina biologije in Sintezna biologija

Sistematika

Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.

Poglej Zgodovina biologije in Sistematika

Slava vojvodine Kranjske

Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.

Poglej Zgodovina biologije in Slava vojvodine Kranjske

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Zgodovina biologije in Slovenščina

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Poglej Zgodovina biologije in Slovenska matica

Sociobiologija

Sociobiologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s proučevanjem bioloških, zlasti evolucijskih osnov socialnega vedenja.

Poglej Zgodovina biologije in Sociobiologija

Sokrat

‎ Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.

Poglej Zgodovina biologije in Sokrat

Speleobiologija

Speleobiologija je relativno mlada biološka disciplina, ki proučuje organizme, živeče v podzemeljskih okoljih, jamah, vodah,...

Poglej Zgodovina biologije in Speleobiologija

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Poglej Zgodovina biologije in Srce

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Zgodovina biologije in Srednji vek

Stephen Jay Gould

Stephen Jay Gould, ameriški paleontolog, evolucijski biolog in zgodovinar znanosti, * 10. september 1941, New York, Združene države Amerike, † 20. maj 2002, New York.

Poglej Zgodovina biologije in Stephen Jay Gould

Steroid

1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.

Poglej Zgodovina biologije in Steroid

Svet ptic

Svet ptic je slovenska poljudna revija s področja ornitologije in varstva narave, ki jo izdaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Poglej Zgodovina biologije in Svet ptic

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Zgodovina biologije in Sveto rimsko cesarstvo

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Zgodovina biologije in Taksonomija

Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.

Poglej Zgodovina biologije in Tehniška založba Slovenije

Teofrast

Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.

Poglej Zgodovina biologije in Teofrast

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Zgodovina biologije in Teologija

Theodor Schwann

Theodor Schwann, nemški fiziolog, * 7. december 1810, Neuss, † 11. januar 1882.

Poglej Zgodovina biologije in Theodor Schwann

Theodosius Dobzhansky

Theodosius Grigorievich Dobzhansky (– Teodozij Grigorjevič Dobžanski), ukrajinsko-ameriški evolucijski biolog in genetik, * 25. januar 1900, Nemirov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 18. december 1975, San Jacinto, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Zgodovina biologije in Theodosius Dobzhansky

Thomas Hunt Morgan

Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Thomas Hunt Morgan

Thomas Malthus

Thomas Robert Malthus, angleški ekonomist, zgodovinar, demograf in sociolog, * 13. februar 1766, Rookery pri Guildfordu, grofija Surrey, Anglija, † 23. december 1834, Bath, grofija Somerset, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in Thomas Malthus

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Poglej Zgodovina biologije in Tkivo

Tone Wraber

Tone (Anton Martin) Wraber, slovenski botanik, * 4. marec 1938, Ljubljana, † 6. julij 2010.

Poglej Zgodovina biologije in Tone Wraber

Tradicionalna kitajska medicina

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) vsebuje vrsto tradicionalnih medicinskih praks s poreklom iz Kitajske, kjer se je začela razvijati že pred nekaj tisočletji.

Poglej Zgodovina biologije in Tradicionalna kitajska medicina

Transfekcija

Transfekcija je proces vstavljanja nukleinskih kislin v celice s pomočjo brezvirusnih metod.

Poglej Zgodovina biologije in Transfekcija

Triglavski narodni park

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.

Poglej Zgodovina biologije in Triglavski narodni park

Udomačitev

Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.

Poglej Zgodovina biologije in Udomačitev

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Poglej Zgodovina biologije in Univerza

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Zgodovina biologije in Univerza v Ljubljani

Val 202

avtoradiu Blaupunkt Buenos Aires 200 Val 202 je drugi program Radia Slovenija.

Poglej Zgodovina biologije in Val 202

Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.

Poglej Zgodovina biologije in Varstvo okolja

Vedenje

Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.

Poglej Zgodovina biologije in Vedenje

Vektor (epidemiologija)

Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.

Poglej Zgodovina biologije in Vektor (epidemiologija)

Vena

Srčno-žilni sistem pri človeku; glavne vene so obarvane modro Vena ali dovodnica je žila, po kateri kri teče proti srcu.

Poglej Zgodovina biologije in Vena

Verižna reakcija s polimerazo

Verižna reakcija s polimerazo, znana tudi pod angleško kratico PCR (polymerase chain reaction), je metoda, ki omogoča kopiranje odsekov DNA s pomočjo encima DNA-polimeraze.

Poglej Zgodovina biologije in Verižna reakcija s polimerazo

Verska resnica

Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).

Poglej Zgodovina biologije in Verska resnica

Vinske mušice

Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Zgodovina biologije in Vinske mušice

Vitamin

Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.

Poglej Zgodovina biologije in Vitamin

Vladimir Ravnik

Vladimir (Vlado) Ravnik, slovenski botanik in ilustrator, * 7. oktober 1924, Kranj, † 9. februar 2017.

Poglej Zgodovina biologije in Vladimir Ravnik

Vrenje

Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).

Poglej Zgodovina biologije in Vrenje

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Zgodovina biologije in Vretenčarji

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Zgodovina biologije in Vrsta (biologija)

Walter Alvarez

Walter Alvarez, ameriški geolog in geofizik, * 3. oktober 1940, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Zgodovina biologije in Walter Alvarez

William Buckland

William Buckland, angleški geolog in paleontolog, * 12. marec 1784, † 14. avgust 1856.

Poglej Zgodovina biologije in William Buckland

William Harvey

William Harvey, angleški zdravnik, anatom in fiziolog, * 1. april 1578, Folkestone, Anglija, † 3. junij 1657, Roehampton, London, Anglija.

Poglej Zgodovina biologije in William Harvey

Zarodek

Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.

Poglej Zgodovina biologije in Zarodek

Zelišče

Zelišča, zelnate rastline oz.

Poglej Zgodovina biologije in Zelišče

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Zgodovina biologije in Zemlja

Zmago Bufon

Zmago Bufon, slovenski biolog, * 16. avgust 1910, Trst, † 29. april 1973, Ljubljana.

Poglej Zgodovina biologije in Zmago Bufon

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Zgodovina biologije in Zoologija

, Biotremologija, Biotska raznovrstnost, Bog, Boris Sket, Borsipa, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Botanika, Caenorhabditis elegans, Cambridge, Carl Ferdinand Cori, Carl Linnaeus, Celična biologija, Celična teorija, Celično jedro, Celica, Centrosom, Charles Darwin, Charles Lyell, Civilizacija, Claude Bernard, Daoizem, Džuang Džov, Dednina, Delo (časopis), Deoksiribonukleinska kislina, Dinozavri, Dnevnik (časopis), Domena (biologija), Drobnica, Drobnovratnik, Drosophila melanogaster, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Druga svetovna vojna, Dvojna vijačnica DNK, Edward L. Tatum, Egipt, Ekološka sukcesija, Ekologija, Ekologija populacije, Ekosistem, Eksorcizem, Elektroforeza DNK, Elektronski mikroskop, Embriologija, Encim, Endokrinologija, Endosimbioza, Entomologia Carniolica, Entomologija, Erizistrat, Ernest Mayer, Ernst Haeckel, Ernst Mayr, Esagil-kin-apli, Escherichia coli, Etologija, Evkarionti, Evolucija, Farmakologija, Filogenija, Filozofija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fizika, Fiziologija, Fosil, Fosilno gorivo, Fran Erjavec, Fran Jesenko, Franc Hladnik, Franc Jožef Hanibal Hohenwart, Francis Crick, Frederick Sanger, Friderik II. Hohenstaufen, Friedrich Wöhler, Fritz Albert Lipmann, Gen, Genetika, Genetski kod, Genetski zdrs, Genetsko inženirstvo, Geografija, Geologija, George Gamow, George Wells Beadle, Georges Cuvier, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Gerty Cori, Giovanni Antonio Scopoli, Glikoliza, Govedo, Grčija, Grščina, Gregor Mendel, Habitat, Habsburška monarhija, Hans Krebs, Henrik Freyer, Herbarij, Hieronymus Bock, Hildegarda iz Bingna, Hipokrat, Hipoteza o Gaji, Hormon, Humoralna medicina, Idrija, Ihtiologija, Ilirske province, Imunologija, Indijska podcelina, Informacijska RNA, Insulin, Ivan Grafenauer, Ivan Regen, Izumrtje, Jacques Monod, Jajce, James Dewey Watson, James Lovelock, Janez Žiga Valentin Popovič, Janez Vajkard Valvasor, Janko Ponebšek, Jean-Baptiste de Lamarck, Jetra, Jin in jang, Jovan Hadži, Južna Amerika, Justus von Liebig, Karel Zois, Katalizator, Kazimir Tarman, Kemija, Kemijska kinetika, Kemijski inštitut, Kibernetika, Kirurgija, Kisli dež, Kitajska, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klavdij Galen, Kloroplast, Kmetijstvo, Komet, Kraljestvo (biologija), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Krebsov cikel, Kri, Kristalografija, Kromatin, Kromatografija, Kromosom, Krvni obtok, Kvasovka, Leonardo da Vinci, Louis Pasteur, Luis Walter Alvarez, Luka Čeč, Maščobna kislina, Makromolekula, Malajsko otočje, Marija Terezija, Marijan Brecelj (književnik), Marshall Warren Nirenberg, Maternica, Maurice Wilkins, Max Ferdinand Perutz, Medicina, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mejoza, Metoda linijskega transekta, Mezopotamija, Miklavž Grabnar, Mikrobiologija, Mikroorganizem, Mikroskop, Mineral, Mineralogija, Miroslav Zei, Mitohondrij, Mitoza, Množično izumrtje, Modelni organizem, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Morska biološka postaja, Mumija, Muslimani, Mutacija, Nacionalni inštitut za biologijo, Nafta, Naravni izbor, Naravoslovje, Narodni muzej Slovenije, Nature, Neobnovljivi viri energije, Neolitska revolucija, Nukleinska kislina, Nukleotid, O nastanku vrst, Obročkanje ptic, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oligonukleotid, Ontogenija, Operon lac, Organ (biologija), Organel, Organizem, Organska kemija, Organska spojina, Ornitologija, Ozonska luknja, Paleontologija, Papirus, Papirus Ebers, Paracelsus, Paul Berg, Penicilini, Perzija, Pes, Pet elementov (vušing), Petrijevka, Piran, Planet, Plazilci, Plazmid, Plenilstvo, Plinij starejši, Plod, Podnebne spremembe, Populacija (biologija), Postojnska jama, Pragozd, Prebava, Prehranjevalna veriga, Presnova, Prirodopis, Prirodoslovni muzej Slovenije, Projekt Človeški genom, Prokarionti, Protisti, Psevdoznanost, Psihologija, Ptiči, Ptolemajsko kraljestvo, Rastline, Razsvetljenstvo, Regulacija genskega izražanja, Rekombinantna DNK, Renesansa, Restrikcijski encim, Ribonukleinska kislina, Richard Owen, Rimsko cesarstvo, Robert Brown, Robert Hooke, Robert Koch, Roman Jerala, Ronald Aylmer Fisher, Rosalind Franklin, Rudnik Idrija, Rudolf Andrejka, Rudolf Virchow, Sanskrt, Santorio Santorio, Seč, Seciranje, Selitev ptic, Seme, Semenčica, Semiti, Sesalci, Seznam biologov, Seznam slovenskih biologov, Sintezna biologija, Sistematika, Slava vojvodine Kranjske, Slovenščina, Slovenska matica, Sociobiologija, Sokrat, Speleobiologija, Srce, Srednji vek, Stephen Jay Gould, Steroid, Svet ptic, Sveto rimsko cesarstvo, Taksonomija, Tehniška založba Slovenije, Teofrast, Teologija, Theodor Schwann, Theodosius Dobzhansky, Thomas Hunt Morgan, Thomas Malthus, Tkivo, Tone Wraber, Tradicionalna kitajska medicina, Transfekcija, Triglavski narodni park, Udomačitev, Univerza, Univerza v Ljubljani, Val 202, Varstvo okolja, Vedenje, Vektor (epidemiologija), Vena, Verižna reakcija s polimerazo, Verska resnica, Vinske mušice, Vitamin, Vladimir Ravnik, Vrenje, Vretenčarji, Vrsta (biologija), Walter Alvarez, William Buckland, William Harvey, Zarodek, Zelišče, Zemlja, Zmago Bufon, Zoologija.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti