Podobnosti med Genetika in Zgodovina biologije
Genetika in Zgodovina biologije še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Aristotel, Beljakovina, Biologija, Celično jedro, Celica, Deoksiribonukleinska kislina, Dvojna vijačnica DNK, Fosil, Gen, Hipokrat, Kromosom, Mumija, Mutacija, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Organel, Organizem, Populacija (biologija), Vrsta (biologija).
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Genetika · Aristotel in Zgodovina biologije ·
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Beljakovina in Genetika · Beljakovina in Zgodovina biologije ·
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Biologija in Genetika · Biologija in Zgodovina biologije ·
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Celično jedro in Genetika · Celično jedro in Zgodovina biologije ·
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Celica in Genetika · Celica in Zgodovina biologije ·
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Deoksiribonukleinska kislina in Genetika · Deoksiribonukleinska kislina in Zgodovina biologije ·
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Dvojna vijačnica DNK in Genetika · Dvojna vijačnica DNK in Zgodovina biologije ·
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Fosil in Genetika · Fosil in Zgodovina biologije ·
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Gen in Genetika · Gen in Zgodovina biologije ·
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Genetika in Hipokrat · Hipokrat in Zgodovina biologije ·
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Genetika in Kromosom · Kromosom in Zgodovina biologije ·
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Genetika in Mumija · Mumija in Zgodovina biologije ·
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Genetika in Mutacija · Mutacija in Zgodovina biologije ·
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.
Genetika in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani · Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Zgodovina biologije ·
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Genetika in Organel · Organel in Zgodovina biologije ·
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Genetika in Organizem · Organizem in Zgodovina biologije ·
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Genetika in Populacija (biologija) · Populacija (biologija) in Zgodovina biologije ·
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Genetika in Vrsta (biologija) · Vrsta (biologija) in Zgodovina biologije ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Genetika in Zgodovina biologije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Genetika in Zgodovina biologije
Primerjava med Genetika in Zgodovina biologije
Genetika 33 odnose, medtem ko je Zgodovina biologije 374. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 4.42% = 18 / (33 + 374).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Genetika in Zgodovina biologije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: