Kazalo
28 odnosi: Alpinizem, Anatomija, Dekan (šolstvo), Doktorat, Družba Jezusova, Dunaj, Etnografija, Etnologija, Filozofija, Francija, Francozi, Giovanni Antonio Scopoli, Idrija, Kemija, Kirurgija, Krakov, Licej, Ljubljana, Lvov, Naravoslovje, Pariz, Perinatologija, Rudnik, Triglav, Veliki Klek, 10. januar, 1735, 1815.
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Idrijčani
- Krasoslovci
- Rojeni v 1730. letih
- Umrli leta 1815
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Balthasar Hacquet in Alpinizem
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Balthasar Hacquet in Anatomija
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Balthasar Hacquet in Dekan (šolstvo)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Balthasar Hacquet in Doktorat
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Balthasar Hacquet in Družba Jezusova
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Balthasar Hacquet in Dunaj
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Balthasar Hacquet in Etnografija
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Balthasar Hacquet in Etnologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Balthasar Hacquet in Filozofija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Balthasar Hacquet in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Balthasar Hacquet in Francozi
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Balthasar Hacquet in Giovanni Antonio Scopoli
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Balthasar Hacquet in Idrija
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Balthasar Hacquet in Kemija
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Poglej Balthasar Hacquet in Kirurgija
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Balthasar Hacquet in Krakov
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Balthasar Hacquet in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Balthasar Hacquet in Ljubljana
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Balthasar Hacquet in Lvov
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Balthasar Hacquet in Naravoslovje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Balthasar Hacquet in Pariz
Perinatologija
Perinatologija (tudi porodništvo) je veja medicine, ki deluje na področju načrtovanja in spremljanja nosečnosti ter rojevanja otrok.
Poglej Balthasar Hacquet in Perinatologija
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Balthasar Hacquet in Rudnik
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Balthasar Hacquet in Triglav
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Poglej Balthasar Hacquet in Veliki Klek
10. januar
10.
Poglej Balthasar Hacquet in 10. januar
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Balthasar Hacquet in 1735
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Balthasar Hacquet in 1815
Glej tudi
Diplomiranci Univerze na Dunaju
Idrijčani
Krasoslovci
Rojeni v 1730. letih
Umrli leta 1815
Prav tako znan kot Baltazar Hacquet, Belsazar Hacquet.