Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Balthasar Hacquet

Index Balthasar Hacquet

Balthasar Hacquet (aké), francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, * ok.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Alpinizem, Anatomija, Dekan (šolstvo), Doktorat, Družba Jezusova, Dunaj, Etnografija, Etnologija, Filozofija, Francija, Francozi, Giovanni Antonio Scopoli, Idrija, Kemija, Kirurgija, Krakov, Licej, Ljubljana, Lvov, Naravoslovje, Pariz, Perinatologija, Rudnik, Triglav, Veliki Klek, 10. januar, 1735, 1815.

  2. Diplomiranci Univerze na Dunaju
  3. Idrijčani
  4. Krasoslovci
  5. Rojeni v 1730. letih
  6. Umrli leta 1815

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Balthasar Hacquet in Alpinizem

Anatomija

Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.

Poglej Balthasar Hacquet in Anatomija

Dekan (šolstvo)

Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.

Poglej Balthasar Hacquet in Dekan (šolstvo)

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Balthasar Hacquet in Doktorat

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Balthasar Hacquet in Družba Jezusova

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Balthasar Hacquet in Dunaj

Etnografija

Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.

Poglej Balthasar Hacquet in Etnografija

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Poglej Balthasar Hacquet in Etnologija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Balthasar Hacquet in Filozofija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Balthasar Hacquet in Francija

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Balthasar Hacquet in Francozi

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Balthasar Hacquet in Giovanni Antonio Scopoli

Idrija

Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Poglej Balthasar Hacquet in Idrija

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Balthasar Hacquet in Kemija

Kirurgija

Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.

Poglej Balthasar Hacquet in Kirurgija

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Balthasar Hacquet in Krakov

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Poglej Balthasar Hacquet in Licej

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Balthasar Hacquet in Ljubljana

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Poglej Balthasar Hacquet in Lvov

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Balthasar Hacquet in Naravoslovje

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Balthasar Hacquet in Pariz

Perinatologija

Perinatologija (tudi porodništvo) je veja medicine, ki deluje na področju načrtovanja in spremljanja nosečnosti ter rojevanja otrok.

Poglej Balthasar Hacquet in Perinatologija

Rudnik

Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.

Poglej Balthasar Hacquet in Rudnik

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Poglej Balthasar Hacquet in Triglav

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Balthasar Hacquet in Veliki Klek

10. januar

10.

Poglej Balthasar Hacquet in 10. januar

1735

1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Balthasar Hacquet in 1735

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Balthasar Hacquet in 1815

Glej tudi

Diplomiranci Univerze na Dunaju

Idrijčani

Krasoslovci

Rojeni v 1730. letih

Umrli leta 1815

Prav tako znan kot Baltazar Hacquet, Belsazar Hacquet.