Kemija in Zgodovina biologije

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kemija in Zgodovina biologije

Kemija vs. Zgodovina biologije

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami. Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Aleksandrija in Kemija · Aleksandrija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Alkimija in Kemija · Alkimija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Anorganska spojina

Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.

Anorganska spojina in Kemija · Anorganska spojina in Zgodovina biologije · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Kemija · Aristotel in Zgodovina biologije · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Kemija · Astronomija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Biokemija in Kemija · Biokemija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Biologija in Kemija · Biologija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Egipt in Kemija · Egipt in Zgodovina biologije · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Ekologija in Kemija · Ekologija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Filozofija in Kemija · Filozofija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Kemija · Fizika in Zgodovina biologije · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Geologija in Kemija · Geologija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Grščina in Kemija · Grščina in Zgodovina biologije · Poglej več »

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Kemija in Kemijska kinetika · Kemijska kinetika in Zgodovina biologije · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Kemija in Medicina · Medicina in Zgodovina biologije · Poglej več »

Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

Kemija in Organska kemija · Organska kemija in Zgodovina biologije · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Kemija in Organska spojina · Organska spojina in Zgodovina biologije · Poglej več »

Paracelsus

Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist, * 11. november/17. december 1493, Einsiedeln (Švica), † 24. september 1541, Salzburg (Avstrija).

Kemija in Paracelsus · Paracelsus in Zgodovina biologije · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Kemija in Plinij starejši · Plinij starejši in Zgodovina biologije · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Kemija in Srednji vek · Srednji vek in Zgodovina biologije · Poglej več »