Kazalo
41 odnosi: Biologija, Bolhe, Carl Linnaeus, Dunaj, Dvokrilci, Entomologija, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, Giovanni Antonio Scopoli, Gozdni panterček, Hrošči, Kožekrilci, Kosmuljina grizlica, Kranjska, Kranjski ovnič, Latinščina, Medonosna čebela, Metulji, Obustni aparat, Pajkovci, Pierre André Latreille, Polkrilci, Pravi mrežekrilci, Pršice, Prirodoslovni muzej Slovenije, Puščavnik (hrošč), Raki, Rastline, Ravnokrilci, Rjava sneženka, Rjavi čmrlj, Rudnik Idrija, Stonoge, Sveto rimsko cesarstvo, Systema naturae, Takson, Taksonomija, Univerza v Ljubljani, Valoviti pedic, Veliki škržat, Verigasti krešič, Vrsta (biologija).
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Entomologia Carniolica in Biologija
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Entomologia Carniolica in Bolhe
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Entomologia Carniolica in Carl Linnaeus
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Entomologia Carniolica in Dunaj
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Entomologia Carniolica in Dvokrilci
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Entomologia Carniolica in Entomologija
Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.
Poglej Entomologia Carniolica in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Entomologia Carniolica in Giovanni Antonio Scopoli
Gozdni panterček
Gozdni panterček (znanstveno ime Abraxas sylvata) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen tudi v Sloveniji.
Poglej Entomologia Carniolica in Gozdni panterček
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Entomologia Carniolica in Hrošči
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Entomologia Carniolica in Kožekrilci
Kosmuljina grizlica
Kosmuljina grizlica (znanstveno ime Nematus ribesii) je vrsta grizlic iz družine listaric, ki je razširjena tudi v Sloveniji, njene pagosenice pa so škodljivec na kosmuljah in ribezu.
Poglej Entomologia Carniolica in Kosmuljina grizlica
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Entomologia Carniolica in Kranjska
Kranjski ovnič
Kranjski ovnič (znanstveno ime Zygaena carniolica) je dnevno aktiven nočni metulj iz družine ovničev, ki živi v večjem delu Evrope, razen njenega skrajnega severa.
Poglej Entomologia Carniolica in Kranjski ovnič
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Entomologia Carniolica in Latinščina
Medonosna čebela
Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.
Poglej Entomologia Carniolica in Medonosna čebela
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Entomologia Carniolica in Metulji
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Entomologia Carniolica in Obustni aparat
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Entomologia Carniolica in Pajkovci
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Entomologia Carniolica in Pierre André Latreille
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Entomologia Carniolica in Polkrilci
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Entomologia Carniolica in Pravi mrežekrilci
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Entomologia Carniolica in Pršice
Prirodoslovni muzej Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.
Poglej Entomologia Carniolica in Prirodoslovni muzej Slovenije
Puščavnik (hrošč)
Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.
Poglej Entomologia Carniolica in Puščavnik (hrošč)
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Entomologia Carniolica in Raki
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Entomologia Carniolica in Rastline
Ravnokrilci
''Tropidacris violaceus'', kobilica Ravnokrilci (znanstveno ime Orthopteroidea, tudi Orthopteroida, grško ortho - raven, pteron - krilo) so skupina krilatih žuželk, kamor so združevali redove kobilic, bogomolk in posnemalcev, kasneje pa tudi nedavno odkrit red griloblatoidov.
Poglej Entomologia Carniolica in Ravnokrilci
Rjava sneženka
Rjava sneženka (znanstveno ime Rhagonycha fulva) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Entomologia Carniolica in Rjava sneženka
Rjavi čmrlj
Rjavi čmrlj, v preteklosti imenovan njivski čmrlj (znanstveno ime Bombus pascuorum) je vrsta čmrljev, ki je razširjena skoraj po celi Evropi.
Poglej Entomologia Carniolica in Rjavi čmrlj
Rudnik Idrija
Rudnik Idrija je nekdanji rudnik živega srebra v Idriji.
Poglej Entomologia Carniolica in Rudnik Idrija
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Entomologia Carniolica in Stonoge
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Entomologia Carniolica in Sveto rimsko cesarstvo
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Poglej Entomologia Carniolica in Systema naturae
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Entomologia Carniolica in Takson
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Entomologia Carniolica in Taksonomija
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Entomologia Carniolica in Univerza v Ljubljani
Valoviti pedic
Valoviti pedic (znanstveno ime Cabera exanthemata) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen po Palearktiki in Bližnjem vzhodu.
Poglej Entomologia Carniolica in Valoviti pedic
Veliki škržat
Veliki škržat (znanstveno ime Lyristes plebejus) je predstavnik škržatov, razširjen po vsem Sredozemlju.
Poglej Entomologia Carniolica in Veliki škržat
Verigasti krešič
Verigasti krešič (znanstveno ime Carabus catenulatus) je endemična vrsta krešičev, ki je razširjena le v Evropi.
Poglej Entomologia Carniolica in Verigasti krešič
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Entomologia Carniolica in Vrsta (biologija)