Podobnosti med Sesalci in Zemlja
Sesalci in Zemlja še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Antarktika, Jura, Kenozoik, Paleozoik, Perm, Pleistocen, Pliocen, Ptiči, Trias, Voda.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Antarktika in Sesalci · Antarktika in Zemlja ·
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Jura in Sesalci · Jura in Zemlja ·
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Kenozoik in Sesalci · Kenozoik in Zemlja ·
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Paleozoik in Sesalci · Paleozoik in Zemlja ·
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Perm in Sesalci · Perm in Zemlja ·
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Pleistocen in Sesalci · Pleistocen in Zemlja ·
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Pliocen in Sesalci · Pliocen in Zemlja ·
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Ptiči in Sesalci · Ptiči in Zemlja ·
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Sesalci in Trias · Trias in Zemlja ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sesalci in Zemlja imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sesalci in Zemlja
Primerjava med Sesalci in Zemlja
Sesalci 77 odnose, medtem ko je Zemlja 188. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 3.77% = 10 / (77 + 188).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sesalci in Zemlja. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: