Podobnosti med Voda in Zemlja
Voda in Zemlja še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Antarktika, Bibavica, Dvoživke, Fotosinteza, Geologija, Kalij, Kelvin, Kisik, Kitajska, Ledenik, Luna, Mars, Merkur, Mineral, Neptun, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Podnebje, Premog, Ribe, Saturn, Sibirija, Silikat, Sonce, Težnost, Uran (planet), Venera, Vodik, Zemljin plašč.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Antarktika in Voda · Antarktika in Zemlja ·
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Bibavica in Voda · Bibavica in Zemlja ·
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Dvoživke in Voda · Dvoživke in Zemlja ·
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Fotosinteza in Voda · Fotosinteza in Zemlja ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geologija in Voda · Geologija in Zemlja ·
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Kalij in Voda · Kalij in Zemlja ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Voda · Kelvin in Zemlja ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Voda · Kisik in Zemlja ·
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Kitajska in Voda · Kitajska in Zemlja ·
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Ledenik in Voda · Ledenik in Zemlja ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Voda · Luna in Zemlja ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Voda · Mars in Zemlja ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Voda · Merkur in Zemlja ·
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Mineral in Voda · Mineral in Zemlja ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Voda · Neptun in Zemlja ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Voda · Ogljik in Zemlja ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Ogljikov dioksid in Voda · Ogljikov dioksid in Zemlja ·
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Ognjenik in Voda · Ognjenik in Zemlja ·
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Podnebje in Voda · Podnebje in Zemlja ·
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Premog in Voda · Premog in Zemlja ·
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Ribe in Voda · Ribe in Zemlja ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Saturn in Voda · Saturn in Zemlja ·
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Sibirija in Voda · Sibirija in Zemlja ·
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Silikat in Voda · Silikat in Zemlja ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Sonce in Voda · Sonce in Zemlja ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Težnost in Voda · Težnost in Zemlja ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Uran (planet) in Voda · Uran (planet) in Zemlja ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Venera in Voda · Venera in Zemlja ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Voda in Vodik · Vodik in Zemlja ·
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Voda in Zemlja imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Voda in Zemlja
Primerjava med Voda in Zemlja
Voda 305 odnose, medtem ko je Zemlja 188. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 6.09% = 30 / (305 + 188).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Voda in Zemlja. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: