Kazalo
26 odnosi: Angleščina, Anglija, Antoninov zid, Škotska, Briti, Edinburg, Hadrijanov zid, Hibernija, Irska, Kaledonci, Keltski jeziki, Kralj Artur, Latinščina, London, Mark Anej Lukan, Nova Kaledonija, Pikti, Plinij starejši, Ptolemaj, Publij Kornelij Tacit, Rimska Britanija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Valižanščina, Velika Britanija, Wales.
- Škotska kultura
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Kaledonija in Angleščina
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kaledonija in Anglija
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Poglej Kaledonija in Antoninov zid
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Kaledonija in Škotska
Briti
Pretežno britsko ozemlje Briti (angleško Britons, včasih tudi Brythons ali British), keltsko ljudstvo, ki je od britanske železne dobe do konca rimske zasedbe in prihoda Anglosasov živelo v Veliki Britaniji in govorilo otoški keltski jezik, poznan kot britščina.
Poglej Kaledonija in Briti
Edinburg
Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.
Poglej Kaledonija in Edinburg
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Kaledonija in Hadrijanov zid
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Kaledonija in Hibernija
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kaledonija in Irska
Kaledonci
Ljudstva v severni Britaniji iz Ptolemajeve karte Kaledonci (latinsko, antično grško Καληδώνες) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske.
Poglej Kaledonija in Kaledonci
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Kaledonija in Keltski jeziki
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Poglej Kaledonija in Kralj Artur
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kaledonija in Latinščina
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kaledonija in London
Mark Anej Lukan
Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.
Poglej Kaledonija in Mark Anej Lukan
Nova Kaledonija
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Kaledonija in Nova Kaledonija
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Kaledonija in Pikti
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Kaledonija in Plinij starejši
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Kaledonija in Ptolemaj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Kaledonija in Publij Kornelij Tacit
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Kaledonija in Rimska Britanija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Kaledonija in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kaledonija in Rimsko cesarstvo
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Kaledonija in Valižanščina
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kaledonija in Velika Britanija
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Kaledonija in Wales