Kazalo
27 odnosi: Alfred Veliki, Angleščina, Antoninov zid, Atrebati, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Bretonščina, Britanska veja otoških keltskih jezikov, Cornwall, Francija, Galščina, Galci, Grščina, Hadrijanov zid, Irska, Kelti, Kornijščina, Kralj Artur, Kumbrijščina, Latinščina, Pelagij, Pikti, Piteas, Rimsko cesarstvo, Sveti Patrik, Valižanščina, Velika Britanija, William Shakespeare.
Alfred Veliki
Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.
Poglej Briti in Alfred Veliki
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Briti in Angleščina
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Poglej Briti in Antoninov zid
Atrebati
Atrebati (latinsko Atrebates, edn. Atrebas), belgijsko pleme, ki je pred rimsko okupacijo prebivalo v Galiji in Veliki Britaniji.
Poglej Briti in Atrebati
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Briti in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Bretonščina
Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Briti in Bretonščina
Britanska veja otoških keltskih jezikov
Britanska veja otoških keltskih jezikov so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.
Poglej Briti in Britanska veja otoških keltskih jezikov
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Briti in Cornwall
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Briti in Francija
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Briti in Galščina
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Briti in Galci
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Briti in Grščina
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Briti in Hadrijanov zid
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Briti in Irska
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Briti in Kelti
Kornijščina
Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Briti in Kornijščina
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Poglej Briti in Kralj Artur
Kumbrijščina
Kúmbrijščina je izumrl keltski jezik.
Poglej Briti in Kumbrijščina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Briti in Latinščina
Pelagij
Pelagij, britanski menih in teolog, * okrog 350, Britansko otočje, † 420, Palestina Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da Božja milost ni potrebna in da ni treba krščevati otrok in odraslih.
Poglej Briti in Pelagij
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Briti in Pikti
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Poglej Briti in Piteas
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Briti in Rimsko cesarstvo
Sveti Patrik
Sveti Patrik (irsko Naomh Pádraig), rimsko-britanski škof, misijonar ter svetnik, * 385, Carlisle (tedaj Bannaventa Berniae), † 17. marec 461, Grofija Down (tedaj Saul).
Poglej Briti in Sveti Patrik
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Briti in Valižanščina
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Briti in Velika Britanija
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Briti in William Shakespeare