Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Avebury, Brighton, Commentarii de bello Gallico, Cornwall, Exeter, Filigran, Galicija (Španija), Galske vojne, Glastonburyjska opatija, Hereford, Kaledonci, Kaledonija, Kasivelaun, Keltska umetnost, Kralj Artur, Kraljevina Velika Britanija, Magn Maksim, Magnencij, Morini, Otoški keltski jeziki, Publij Septimij Geta, Rennes, Rimska Britanija, Rimska provinca, Seznam starodavnih ljudstev, Velikan iz Cerne Abbasa, Wales, Zgodovina Združenega kraljestva.
Avebury
Avebury je neolitski henge s tremi kamnitimi krogi okoli vasi Avebury v grofiji Wiltshire v jugozahodni Angliji.
Novo!!: Briti in Avebury · Poglej več »
Brighton
Brighton je obmorsko letovišče na južni obali Anglije v ceremonialni grofiji Vzhodni Sussex v zgodovinskem okrožju Sussex.
Novo!!: Briti in Brighton · Poglej več »
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Novo!!: Briti in Commentarii de bello Gallico · Poglej več »
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Novo!!: Briti in Cornwall · Poglej več »
Exeter
Exeter je zgodovinsko mesto v Devonu v Angliji in je bilo nekoč glavno mesto Cornwalla.
Novo!!: Briti in Exeter · Poglej več »
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Novo!!: Briti in Filigran · Poglej več »
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Novo!!: Briti in Galicija (Španija) · Poglej več »
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Novo!!: Briti in Galske vojne · Poglej več »
Glastonburyjska opatija
Glastonburyjska opatija je bil samostan v Glastonburyju v Somersetu v Angliji.
Novo!!: Briti in Glastonburyjska opatija · Poglej več »
Hereford
Hereford je stolno mesto, civilna župnija v okrožju Herefordshire, Anglija.
Novo!!: Briti in Hereford · Poglej več »
Kaledonci
Ljudstva v severni Britaniji iz Ptolemajeve karte Kaledonci (latinsko, antično grško Καληδώνες) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske.
Novo!!: Briti in Kaledonci · Poglej več »
Kaledonija
Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.
Novo!!: Briti in Kaledonija · Poglej več »
Kasivelaun
Spomenik v Devil's Dyku, kjer naj bi Cezar leta 54 pr. n. št. porazil Kasivaleuna Kasivelaun (latinsko), britski poglavar, ki je leta 54 pr.
Novo!!: Briti in Kasivelaun · Poglej več »
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Novo!!: Briti in Keltska umetnost · Poglej več »
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Novo!!: Briti in Kralj Artur · Poglej več »
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Novo!!: Briti in Kraljevina Velika Britanija · Poglej več »
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Novo!!: Briti in Magn Maksim · Poglej več »
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Novo!!: Briti in Magnencij · Poglej več »
Morini
Karta antične Belgike Morini so bili antično belgijsko pleme.
Novo!!: Briti in Morini · Poglej več »
Otoški keltski jeziki
Otoški keltski jeziki so jeziki keltske jezikovne skupine, ki so se razvili iz britanskih in gelskih narečij otoških keltskih jezikov.
Novo!!: Briti in Otoški keltski jeziki · Poglej več »
Publij Septimij Geta
Geta (latinsko), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.
Novo!!: Briti in Publij Septimij Geta · Poglej več »
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Novo!!: Briti in Rennes · Poglej več »
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Briti in Rimska Britanija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Briti in Rimska provinca · Poglej več »
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Novo!!: Briti in Seznam starodavnih ljudstev · Poglej več »
Velikan iz Cerne Abbasa
Velikan iz Cerne Abbasa iz zraka Velikan iz Cerne Abbasa je figura na hribu v bližini vasi Cerne Abbas v Dorsetu v Angliji.
Novo!!: Briti in Velikan iz Cerne Abbasa · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Briti in Wales · Poglej več »
Zgodovina Združenega kraljestva
Združeno kraljestvo je ime, ki je danes v splošni rabi za oznako države, ki leži na Britanskem otočju, vendar dolga zgodovina te države pojasnjuje, da so se na tem ozemlju vrstile razne upravne enote, praviloma države, in sicer.
Novo!!: Briti in Zgodovina Združenega kraljestva · Poglej več »
