Kazalo
20 odnosi: Škotska, Britanska veja otoških keltskih jezikov, Briti, Germani, Gradišče, Grščina, Hadrijanov zid, Herodijan, Kaledonija, Karakala, Kasij Dion, Konstancij Klor, Latinščina, Met (borilne veščine), Pikti, Ptolemaj, Publij Kornelij Tacit, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Septimij Sever.
- Bivše konfederacije
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Kaledonci in Škotska
Britanska veja otoških keltskih jezikov
Britanska veja otoških keltskih jezikov so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.
Poglej Kaledonci in Britanska veja otoških keltskih jezikov
Briti
Pretežno britsko ozemlje Briti (angleško Britons, včasih tudi Brythons ali British), keltsko ljudstvo, ki je od britanske železne dobe do konca rimske zasedbe in prihoda Anglosasov živelo v Veliki Britaniji in govorilo otoški keltski jezik, poznan kot britščina.
Poglej Kaledonci in Briti
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Kaledonci in Germani
Gradišče
Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.
Poglej Kaledonci in Gradišče
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kaledonci in Grščina
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Kaledonci in Hadrijanov zid
Herodijan
Herodijan je lahko.
Poglej Kaledonci in Herodijan
Kaledonija
Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.
Poglej Kaledonci in Kaledonija
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Kaledonci in Karakala
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Kaledonci in Kasij Dion
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Kaledonci in Konstancij Klor
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kaledonci in Latinščina
Met (borilne veščine)
Požrtvovalni meti se včasih štejejo za tvegane, saj postavljajo izvajalca v potencialno neugoden položaj. V borilnih veščinah je met spoprijemna tehnika, ki vključuje izravnavo ali dvigovanje nasprotnika in njegovo metanje na tla, v japonskih borilnih veščinah, imenovanih nage-waza, 投 げ 技, "tehnika metanja".
Poglej Kaledonci in Met (borilne veščine)
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Kaledonci in Pikti
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Kaledonci in Ptolemaj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Kaledonci in Publij Kornelij Tacit
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Kaledonci in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kaledonci in Rimsko cesarstvo
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Kaledonci in Septimij Sever