Kazalo
160 odnosi: Agron, Akcenzi, Akvitanci, Alezija, Ambari, Ambérieu-en-Bugey, Ank Marcij, Antioh I. Soter, Apt, Ardèche (departma), Arles, Arras, Atal I. Soter, Augusta Raurica, Évreux, Belfort, Belgija, Belgijska Galija, Bitka pri Kanah, Bitka pri Klastidiju, Bitka v Insubriji, Bitka za Alezijo, Blaye, Bologna, Bourboni, Briti, Burgundija, Chartres, Cisalpska Galija, Codogno, Commentarii de bello Gallico, Dofineja, Dreux, Dumnoriks, Eburoni, Edui, Ekvi, Embrun, Etolija, Fasti Triumphales, Fidenza, Footix (maskota), Francija, Galatščina, Galščina, Galija, Galske vojne, Gaskonja, Germanik, Gesta principum Polonorum, ... Razširi indeks (110 več) »
Agron
Agron (grško: Ἄγρων), največji kralj ilirskega Ardijejskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 250 do leta 230 pr.
Poglej Galci in Agron
Akcenzi
Akcenzi (latinsko, ed.) so bili lahka pehota v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Galci in Akcenzi
Akvitanci
Akvitanska in druga predindoevropska plemena ob Biskajskem zalivu Akvitanci ali Akvitani (latinsko: Aquitani), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo zahodno Galijo med obalo Atlantika na zahodu, Pireneji na jugu in reko Garono na severu.
Poglej Galci in Akvitanci
Alezija
Vercingetoriksov spomenik v Aleziji (Alise-Sainte-Reine) Utrdbe, ki jih je zgradil Cezar v Aleziji;• na manjši sliki desno zgoraj je prikazan položaj Alezije v Galiji• krog na severozahodnem odseku utrdb označuje njihovo šibko mesto Alezija (latinsko: Alesia), glavno mesto galskega plemena Mandubov, po Julij Cezarjevi osvojitvi pa rimsko mesto (oppidum) v Galiji.
Poglej Galci in Alezija
Ambari
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Ambarski zlatnik iz 5.-1. stoletja pr. n. št. Ambari, galsko pleme.
Poglej Galci in Ambari
Ambérieu-en-Bugey
v skladu z novo upravno delitvijo Francije 2016 Ambérieu-en-Bugey (frankoprovansalsko Ambèriœx) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Ain regije Rona-Alpe.
Poglej Galci in Ambérieu-en-Bugey
Ank Marcij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Galci in Ank Marcij
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Galci in Antioh I. Soter
Apt
Apt z okolico Apt (provansalsko At/Ate) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Vaucluse.
Poglej Galci in Apt
Ardèche (departma)
Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Galci in Ardèche (departma)
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Galci in Arles
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Galci in Arras
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Galci in Atal I. Soter
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Poglej Galci in Augusta Raurica
Évreux
Évreux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, prefektura departmaja Eure.
Poglej Galci in Évreux
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Poglej Galci in Belfort
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Galci in Belgija
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Galci in Belgijska Galija
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Galci in Bitka pri Kanah
Bitka pri Klastidiju
Bitka pri Klastidiju (latinsko Clastidium) je bila bitka leta 222 pr.
Poglej Galci in Bitka pri Klastidiju
Bitka v Insubriji
Bitka v Insubriji v sedanji Lombardiji leta 203 pr. n. št. je bila velika bitka med Kartažani in Rimljani, ki jo je proti koncu druge punske vojne vodil kartažanski general Mago Barka, sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala Barke.
Poglej Galci in Bitka v Insubriji
Bitka za Alezijo
Bitka za Alezijo ali obleganje Alezije je bil vojaški spopad v Galskih vojnah, ki je potekal septembra leta 52 p.n.š okoli Galskega oppiduma (utrjeno naselje) v Aleziji, večji center plemena Mandubov. Vojska Julija Cezarja se je bojevala proti konfederaciji Galskih plemen združenih pod vodstvom Vercingetoriksa iz plemena Arvernov.
Poglej Galci in Bitka za Alezijo
Blaye
Blaye (nekdanji Blaye-et-Sainte-Luce; okcitansko Blaia, santonsko Bllaye) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.
Poglej Galci in Blaye
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Galci in Bologna
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Galci in Bourboni
Briti
Pretežno britsko ozemlje Briti (angleško Britons, včasih tudi Brythons ali British), keltsko ljudstvo, ki je od britanske železne dobe do konca rimske zasedbe in prihoda Anglosasov živelo v Veliki Britaniji in govorilo otoški keltski jezik, poznan kot britščina.
Poglej Galci in Briti
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Galci in Burgundija
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Galci in Chartres
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Galci in Cisalpska Galija
Codogno
Codogno (tudi Cudógn) je mesto v Lombardiji.
Poglej Galci in Codogno
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Poglej Galci in Commentarii de bello Gallico
Dofineja
Grb province Dofineja (francosko Dauphiné, tudi Dauphiné Viennois) je pokrajina in nekdanja provinca v jugovzhodni Franciji.
Poglej Galci in Dofineja
Dreux
Dreux, antični Durocassium, je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Galci in Dreux
Dumnoriks
Dumnoriks, na kovancih tudi Dubnoreiks, poglavar galskega plemena Eduov iz 1.
Poglej Galci in Dumnoriks
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Galci in Eburoni
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Galci in Edui
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Galci in Ekvi
Embrun
Panorama okolice Embruna Embrun (antični Eburodunum, okcitansko Ambrun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Hautes-Alpes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Galci in Embrun
Etolija
Karta antične Etolije Etolija (Aitolia), gorata grška pokrajina na severni obali Korintskega zaliva, del sedanje grške prefekture Etolija-Akarnanija.
Poglej Galci in Etolija
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Galci in Fasti Triumphales
Fidenza
Fidenza je mesto in občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Galci in Fidenza
Footix (maskota)
'''Footix''', uradna maskota Svetovnega prvenstva v nogometu 1998 v Franciji Footix je bila uradna maskota Svetovnega prvenstva v nogometu 1998.
Poglej Galci in Footix (maskota)
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Galci in Francija
Galatščina
Galatščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti v pokrajini Galatiji v Mali Aziji.
Poglej Galci in Galatščina
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Galci in Galščina
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Galci in Galija
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Galci in Galske vojne
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Galci in Gaskonja
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Galci in Germanik
Gesta principum Polonorum
Gesta principum Polonorum (poslovenjeno Dejanja poljskih knezov) je najstarejša znana srednjeveška kronika, ki dokumentira zgodovino Poljske od legendarnih časov do leta 1113.
Poglej Galci in Gesta principum Polonorum
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Galci in Gornja Germanija
Grasse
Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.
Poglej Galci in Grasse
Hastati
Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.
Poglej Galci in Hastati
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Galci in Helenistična Grčija
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Galci in Helenistično obdobje
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Galci in Helveti
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Galci in Hibernija
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Galci in Hilderik I.
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Galci in Hispanija
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Galci in Iliri
Ilirij
Ilirij (grško: Ιλλυριός), oseba iz antične grške mitologije, ilirski vladar in eponimni prednik vseh ilirskih ljudstev.
Poglej Galci in Ilirij
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej Galci in Ilirija (država)
Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.
Poglej Galci in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Insubri
Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Galci in Insubri
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Galci in Interpretatio graeca
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Galci in Irska gelščina
Issoire
Issoire (okcitansko Soire) je naselje in občina v francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Galci in Issoire
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Galci in Kačji steber
Kastik
Kastik (latinsko: Casticus), vladar galskega plemena Sekvanov iz vzhodne Galije.
Poglej Galci in Kastik
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Galci in Kelti
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Galci in Keltska umetnost
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Galci in Klavdij I.
Kruh
Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa.
Poglej Galci in Kruh
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Galci in Latenska kultura
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Galci in Latinci
Laval, Mayenne
Laval je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza in je glavno mesto departmaja Mayenne.
Poglej Galci in Laval, Mayenne
Leponti
Transpadske Galije Leponti (italijansko Leponzi, Leponti ali Lepontini) so bili starodavno keltsko ljudstvo, v pozni bronasti dobi naseljeno v alpskem delu Retije (del sedanje Švice in severne Italije).
Poglej Galci in Leponti
Leves
Leves (latinsko ed.) so bili s kopji oboroženi spopadniki v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Galci in Leves
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Galci in Liguri
Limousin (provinca)
Limousin (okcitansko Lemosin) je nekdanja provinca v južni Franciji s središčem v Limogesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je bila večina njenega ozemlja razdeljena na novoustanovljena departmaja Corrèze in Haute-Vienne regije Limousin.
Poglej Galci in Limousin (provinca)
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Galci in Loara
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Galci in Lombardija
Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Tarkvinij Superb (latinsko) je bil legendarni sedmi in zadnji kralj Rima, ki je vladal od leta 535 pr.
Poglej Galci in Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Galci in Lucij Ver
Manipel
Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.
Poglej Galci in Manipel
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Galci in Mantova
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Galci in Marseille
Meaux
Meaux je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Galci in Meaux
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Galci in Merovingi
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Galci in Ministerial
Monunij
Monunij I (grško: Μονούνιος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr.
Poglej Galci in Monunij
Nantes
Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.
Poglej Galci in Nantes
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Galci in Narbonska Galija
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Galci in Neron
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Galci in Nervijci
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Galci in Normandija
Numa Pompilij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Galci in Numa Pompilij
Nyons
Nyons (okcitansko Niom) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Drôme.
Poglej Galci in Nyons
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Galci in Ogamska pisava
Oise (departma)
Oise (oznaka 60) je francoski departma, imenovan po reki Oise, ki teče skozenj.
Poglej Galci in Oise (departma)
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Galci in Padova
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Galci in Pariz
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Galci in Parma
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Galci in Partsko cesarstvo
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Galci in Peonija
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Galci in Piacenza
Piceni
Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.
Poglej Galci in Piceni
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Galci in Pikti
Pistoia
Pistoia je mesto in občina z okoli 90.000 prebivalci v italijanski deželi Toskana in glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Galci in Pistoia
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Galci in Pontifex maximus
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Galci in Provansa
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Galci in Ptolemaj II. Filadelf
Regia
Regia je bila dvodelna zgradba v antičnem Rimu, ki je ležala vzdolž ceste Via Sacra na robu Rimskega foruma, ki je prvotno služila kot rezidenca ali eden od glavnih sedežev rimskih kraljev in kasneje kot urad Pontifex maximus, najvišjega verskega uradnika v Rimu.
Poglej Galci in Regia
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Galci in Retija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Galci in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Galci in Rimska Britanija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Galci in Rimska republika
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Poglej Galci in Rimski forum
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Galci in Rimsko kraljestvo
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Galci in Rona - Alpe
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Galci in Ruda, Koroška
Salasi
Salasi so bili galsko pleme, v železni in rimski dobi naseljeno v gornjem delu doline reke Dora Baltea blizu sedanje Doline Aoste.
Poglej Galci in Salasi
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Galci in Samniti
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Galci in Samnitske vojne
Samostan sv. Katarine, Sinaj
Samostan sv.
Poglej Galci in Samostan sv. Katarine, Sinaj
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Galci in Sasi
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Galci in Sekvani
Servijev zid
Servijev zid (latinsko Murus Servii Tullii, italijansko Mura Serviane) je bila antična rimska obrambna pregrada, zgrajena okoli mesta Rim v začetku 4.
Poglej Galci in Servijev zid
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Galci in Severnojadranski Veneti
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Galci in Seznam starodavnih ljudstev
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Galci in Singidunum
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Galci in Skandinavija
Stolnica Notre-Dame, Bayeux
glavna ladja Stolnica v Bayeuxu (Cathédrale Notre-Dame de Bayeux) je normansko-romanska stolnica, ki se nahaja v mestu Bayeux v Spodnji Normandiji.
Poglej Galci in Stolnica Notre-Dame, Bayeux
Susa, Piemont
Susa (latinsko: Segusio) je mesto in občina v Piemontu v Italiji.
Poglej Galci in Susa, Piemont
Tapiserija iz Bayeuxa
Podrobnost iz tapiserije Podrobnost iz tapiserije Tapiserija iz Bayeuxa (francosko Tapisserie de Bayeux) je vezenina iz leta 1077 narejena v Bayeuxu, Spodnja Normandija, na kateri je upodobljena zgodba o bitki pri Hastingsu (iz leta 1066).
Poglej Galci in Tapiserija iz Bayeuxa
Tarkvinij Prisk
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Galci in Tarkvinij Prisk
Tile
Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.
Poglej Galci in Tile
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Poglej Galci in Toul
Touraine
Zastava province Touraine Touraine je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Toursu.
Poglej Galci in Touraine
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Galci in Trento
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Galci in Triariji
Tul Hostilij
Tul Hostilij, rimski kralj.
Poglej Galci in Tul Hostilij
Turjak
Turjak je naselje v Občini Velike Lašče, okoli Turjaškega gradu.
Poglej Galci in Turjak
Umirajoči Galačan
Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.
Poglej Galci in Umirajoči Galačan
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Galci in V. legija Alaudae
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Galci in Velika Germanija
Vercingetoriks
Rimska republika in njene sosede leta 58 pr. n. št. Vercingétoriks (latinsko: Vercingetorix ali Vercingetorius), poglavar galskega plemena Arvernov, ki je združil Galce v nazadnje neuspešnem uporu proti rimski vojski v zadnji fazi Julij Cezarjevih galskih vojn, * okoli leta 82 pr.
Poglej Galci in Vercingetoriks
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Galci in Vergina
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Galci in Vienne (naselje)
VII. legija Claudia
Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.
Poglej Galci in VII. legija Claudia
Villeparisis
Villeparisis je severovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Galci in Villeparisis
Viviers, Ardèche
Viviers, tudi Viviers-sur-Rhône, (okcitansko Vivièrs) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Ardèche regije Rona-Alpe.
Poglej Galci in Viviers, Ardèche
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Galci in Vojvodina Češka
Zakonik dvanajstih plošč
right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.
Poglej Galci in Zakonik dvanajstih plošč
Zamenjalna šifra
Zamenjalna šifra je v kriptografiji postopek šifriranja, kjer se neki znak originalnega teksta nadomesti z enim ali več znaki šifriranega teksta.
Poglej Galci in Zamenjalna šifra
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Galci in Zgodovina Francije
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Galci in Zgodovina Grčije
Zgodovina Pariza
Zgodovina Pariza se prične že v 4.
Poglej Galci in Zgodovina Pariza
390 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.
Poglej Galci in 390 pr. n. št.
46 pr. n. št.
46 pr.
Poglej Galci in 46 pr. n. št.