Kazalo
33 odnosi: Antika, Cesta, Cezar (naslov), Dardanija, Donava, Elektra, Grščina, Iliri, Jadransko morje, Jug, Justin I., Justinijan I., Klavdij II. Gotski, Konstantin I. Veliki, Kosovo, Kralj, Kuršumlijska Banja, Legenda, Mezija, Mitologija, Niš, Pleme, Priština, Provinca, Rudarstvo, Severna Makedonija, Skopje, Srbija, Starorimska civilizacija, Tračani, Troja, Vespazijan, Zevs.
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Dardanci in Antika
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Dardanci in Cesta
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Dardanci in Cezar (naslov)
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Dardanci in Dardanija
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Dardanci in Donava
Elektra
Elektra ob Agamemnonovem grobu (Frederic Leighton, 1869) Elektra je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona.
Poglej Dardanci in Elektra
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dardanci in Grščina
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Dardanci in Iliri
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Dardanci in Jadransko morje
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Dardanci in Jug
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Dardanci in Justin I.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Dardanci in Justinijan I.
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Dardanci in Klavdij II. Gotski
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Dardanci in Konstantin I. Veliki
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Dardanci in Kosovo
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Dardanci in Kralj
Kuršumlijska Banja
Kuršumlijska Banja (izvirno Куршумлиска Бања) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Kuršumlija; slednja pa je del Topliškega upravnega okraja.
Poglej Dardanci in Kuršumlijska Banja
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Dardanci in Legenda
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Dardanci in Mezija
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Dardanci in Mitologija
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Dardanci in Niš
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Dardanci in Pleme
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Dardanci in Priština
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Dardanci in Provinca
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Dardanci in Rudarstvo
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Dardanci in Severna Makedonija
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Dardanci in Skopje
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Dardanci in Srbija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Dardanci in Starorimska civilizacija
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Dardanci in Tračani
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Dardanci in Troja
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Dardanci in Vespazijan
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Dardanci in Zevs
Prav tako znan kot Dardansko kraljestvo.