Kazalo
58 odnosi: Amijan Marcelin, Arbogast, Ardabur, Arkadij, Aspar, Ataulf, Bazilisk (bizantinski cesar), Belizar, Bizantinski senat, Dux, Ekskubitorji, Flavij Bauton, Fokas, Galla Placidia, Hilbudij, Hilderik I., Honorij (rimski cesar), I. legija Armeniaca, Ildibad, Ilirik (rimska provinca), Jordan (zgodovinar), Kartagina (mesto), Klodvik I., Konstancij II., Leon I. Tračan, Magister equitum, Notitia dignitatum, Olibrij, Ostrogoti, Praepositus sacri cubiculi, Pretorijanski prefekt, Rikomer, Rimska Armenija, Rimska Grčija, Rimska provinca, Rimski guverner, Romul Avgust, Sepahbod, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Stiliho, Teoderik Strabon, Teoderik Veliki, Teodorik I., Teodozij II., Tiberij II. Konstantin, Trakija (rimska provinca), Tribun, Vercelli, Vetranion, ... Razširi indeks (8 več) »
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Magister militum in Amijan Marcelin
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Magister militum in Arbogast
Ardabur
Ardabur je bil vzhodnorimski vojskovodja in dostojanstvenik, sin magistra militum Flavija Ardaburja Asparja, * ni znano, † 471.
Poglej Magister militum in Ardabur
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Magister militum in Arkadij
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Magister militum in Aspar
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Poglej Magister militum in Ataulf
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Magister militum in Bazilisk (bizantinski cesar)
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Magister militum in Belizar
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Magister militum in Bizantinski senat
Dux
Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).
Poglej Magister militum in Dux
Ekskubitorji
Ekskubitorji ali ekskubiti (latinsko excubitores ali excubiti, dobesedno tisti, ki ne spijo, se pravi stražarji, grško ἐξκουβίτορες ali ἐξκούβιτοι) so bili ustanovljeni okoli leta 460 kot telesna straža bizantinskih cesarjev.
Poglej Magister militum in Ekskubitorji
Flavij Bauton
Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.
Poglej Magister militum in Flavij Bauton
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Magister militum in Fokas
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Magister militum in Galla Placidia
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Poglej Magister militum in Hilbudij
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Magister militum in Hilderik I.
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Magister militum in Honorij (rimski cesar)
I. legija Armeniaca
Prva armenska legija (latinsko Legio prima Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in I. legija Armeniaca
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Magister militum in Ildibad
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Magister militum in Ilirik (rimska provinca)
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Magister militum in Jordan (zgodovinar)
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Magister militum in Kartagina (mesto)
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Magister militum in Klodvik I.
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Magister militum in Konstancij II.
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Magister militum in Leon I. Tračan
Magister equitum
Magister equitum (magister konjenice ali poveljnik konjenice) je bil rimski magistrat, imenovan za diktatorjevega poročnika oziroma pomočnika.
Poglej Magister militum in Magister equitum
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Magister militum in Notitia dignitatum
Olibrij
Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.
Poglej Magister militum in Olibrij
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Magister militum in Ostrogoti
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Magister militum in Praepositus sacri cubiculi
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Pretorijanski prefekt
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Magister militum in Rikomer
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Magister militum in Rimska Armenija
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Magister militum in Rimska Grčija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Magister militum in Rimska provinca
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Rimski guverner
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Magister militum in Romul Avgust
Sepahbod
Sodobna rekonstrukcija pozno sasanidskega vojaškega poveljnika Armenski aspahapet Vardan Mamikonijan (5. st.) Sepahbod, tudi Spāhbed, je antični iranski vojaški čin iz obdobja vladavine dinastije Sasanidov.
Poglej Magister militum in Sepahbod
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Magister militum in Seznam rimskih cesarjev
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Magister militum in Stiliho
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Poglej Magister militum in Teoderik Strabon
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Magister militum in Teoderik Veliki
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Magister militum in Teodorik I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Magister militum in Teodozij II.
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Magister militum in Tiberij II. Konstantin
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Trakija (rimska provinca)
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Magister militum in Tribun
Vercelli
Vercelli (Vërsèj v piemontščini) je mesto in občina s približno 47.000 prebivalci v pokrajini Vercelli, Piemont, Italija.
Poglej Magister militum in Vercelli
Vetranion
Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.
Poglej Magister militum in Vetranion
Vir gloriosus
Vir gloriosus (latinsko slaven, sijajen ali znamenit mož, grško, endoxos) ali gloriosissimus (najslavnejši mož, grško, endόxotatos) je bil v 6.
Poglej Magister militum in Vir gloriosus
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Magister militum in Vir illustris
Vojska v sasanidskem imperiju
Sasanidska vojska v iranskem imperiju dinastije '''Sasanidov''' (Srednje Perzijsko: Ērānshahr) je bila ustanovljena, ko je '''Ardašir I''' zavladal nad iransko državo in odstavil svoje partske predhodnike.
Poglej Magister militum in Vojska v sasanidskem imperiju
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Magister militum in X. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Magister militum in XIV. legija Gemina
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Magister militum in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Magister militum in Zenon (bizantinski cesar)
388
388 (CCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Magister militum in 388