Bizantinska aristokracija in birokracija in Manuel I. Komnen

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinska aristokracija in birokracija in Manuel I. Komnen

Bizantinska aristokracija in birokracija vs. Manuel I. Komnen

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva. Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Bizantinska aristokracija in birokracija · Anatolija in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Bizantinska aristokracija in birokracija · Armenija in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Štefan Nemanja in Bizantinska aristokracija in birokracija · Štefan Nemanja in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Béla III. in Bizantinska aristokracija in birokracija · Béla III. in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Bizantinska aristokracija in birokracija · Beneška republika in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Italija · Italija in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Bizantinska aristokracija in birokracija in Justinijan I. · Justinijan I. in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Rimsko cesarstvo · Manuel I. Komnen in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Seznam bizantinskih cesarjev · Manuel I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Srem · Manuel I. Komnen in Srem · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Bizantinska aristokracija in birokracija in Sultanat Rum · Manuel I. Komnen in Sultanat Rum · Poglej več »