Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zoste patrikia

Index Zoste patrikia

Kastorije okoli leta 1070 Zōstē patrikía (grško ζωστὴ πατρικία) je bil bizantinski dvorni naslov, rezerviran izključno za žensko, ki je bila glavna spremljevalka in pomočnica vladajoče cesarice.

Kazalo

  1. 15 odnosi: Aleksej I. Komnen, Belizar, Bizanc, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, De ceremoniis, Filotejev Kletorologij, Grščina, Hagija Sofija, Ivan Vladislav, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopelska patria, Patriarh, Rimski konzul, Samuel Bolgarski.

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Zoste patrikia in Aleksej I. Komnen

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Poglej Zoste patrikia in Belizar

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Poglej Zoste patrikia in Bizanc

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Zoste patrikia in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Zoste patrikia in Bizantinsko cesarstvo

De ceremoniis

De ceremoniis, tudi cærimoniis ali cerimoniis, je latinski naslov opisa slavnostnega protokola na dvoru bizantinskega cesarja v Konstantinoplu.

Poglej Zoste patrikia in De ceremoniis

Filotejev Kletorologij

Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).

Poglej Zoste patrikia in Filotejev Kletorologij

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Zoste patrikia in Grščina

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Zoste patrikia in Hagija Sofija

Ivan Vladislav

Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.

Poglej Zoste patrikia in Ivan Vladislav

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Zoste patrikia in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantinopelska patria

Konstantinopelska patria (grško: Πάτρια Κωνσταντινουπόλεως, latinsko: Scriptores originum Constantinopolitarum, v dobesednem prevodu Pisci konstantinopelskega porekla), bizantinska zbirka zgodovinskih del o zgodovini in spomenikih v bizantinski prestolnici Konstantinoplu, sodobnem Istanbulu, Turčija.

Poglej Zoste patrikia in Konstantinopelska patria

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Zoste patrikia in Patriarh

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Poglej Zoste patrikia in Rimski konzul

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Zoste patrikia in Samuel Bolgarski