Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ruski kaganat

Index Ruski kaganat

Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.

Kazalo

  1. 60 odnosi: Abasidi, Ahmed ibn Fadlan, Ahmed ibn Rustah, Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, Arabci, Avtonomna republika Krim, Šelda, Švedska, Bagdad, Balti, Baltsko morje, Bari, Bazilij I. Makedonec, Bizantinsko cesarstvo, Dirham, Dneper, Evangelij, Finci, Franki, Hazari, Jaroslav Modri, Jaroslaveljska oblast, Kagan, Kagan bek, Karpati, Kaspijsko jezero, Kijev, Kijevska Rusija, Knez, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Ludvik Pobožni, Madžari, Mihael III. Pijanec, Nemčija, Nizozemska, Novgorodska prva kronika, Paflagonija, Pečat, Perzija, Rurik, Rusija, Sankt Peterburg, Saqaliba, Sarkel, Skandinavci, Skandinavija, Slovani, ... Razširi indeks (10 več) »

Abasidi

Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).

Poglej Ruski kaganat in Abasidi

Ahmed ibn Fadlan

Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد‎), arabski pisec in popotnik iz 10.

Poglej Ruski kaganat in Ahmed ibn Fadlan

Ahmed ibn Rustah

Ahmed ibn Rustah, perzijsko: احمد ابن رسته اصفهانی - Aḥmad ebn Roste Eṣfahānī, perzijski raziskovalec in geograf iz 10.

Poglej Ruski kaganat in Ahmed ibn Rustah

Aleksej Aleksandrovič Šahmatov

Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, ruski filolog, jezikoslovec, slavist in zgodovinar, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1864, Narva, Ruski imperij (sedaj Estonija), † 16. avgust 1920, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Ruski kaganat in Aleksej Aleksandrovič Šahmatov

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Ruski kaganat in Arabci

Avtonomna republika Krim

Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).

Poglej Ruski kaganat in Avtonomna republika Krim

Šelda

Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..

Poglej Ruski kaganat in Šelda

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Ruski kaganat in Švedska

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Poglej Ruski kaganat in Bagdad

Balti

Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.

Poglej Ruski kaganat in Balti

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Ruski kaganat in Baltsko morje

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Ruski kaganat in Bari

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Poglej Ruski kaganat in Bazilij I. Makedonec

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Ruski kaganat in Bizantinsko cesarstvo

Dirham

Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.

Poglej Ruski kaganat in Dirham

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Poglej Ruski kaganat in Dneper

Evangelij

Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.

Poglej Ruski kaganat in Evangelij

Finci

Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.

Poglej Ruski kaganat in Finci

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Ruski kaganat in Franki

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Poglej Ruski kaganat in Hazari

Jaroslav Modri

Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.

Poglej Ruski kaganat in Jaroslav Modri

Jaroslaveljska oblast

Jaroslaveljska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.

Poglej Ruski kaganat in Jaroslaveljska oblast

Kagan

Kagan oz.

Poglej Ruski kaganat in Kagan

Kagan bek

Kagan bek je bil naslov vrhovnega poveljnika hazarske vojske.

Poglej Ruski kaganat in Kagan bek

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Ruski kaganat in Karpati

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Poglej Ruski kaganat in Kaspijsko jezero

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Poglej Ruski kaganat in Kijev

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Ruski kaganat in Kijevska Rusija

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Poglej Ruski kaganat in Knez

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Ruski kaganat in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Ruski kaganat in Konstantinopel

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Ruski kaganat in Krščanstvo

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Ruski kaganat in Latinščina

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Ruski kaganat in Ludvik Pobožni

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Ruski kaganat in Madžari

Mihael III. Pijanec

Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.

Poglej Ruski kaganat in Mihael III. Pijanec

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Ruski kaganat in Nemčija

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Ruski kaganat in Nizozemska

Novgorodska prva kronika

Novgorodska prva kronika ali Kronika Novgoroda 1016-1471 je najstarejši ohranjeni letopis Novgorodske republike.

Poglej Ruski kaganat in Novgorodska prva kronika

Paflagonija

Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.

Poglej Ruski kaganat in Paflagonija

Pečat

Pečat na ovojnici. Pečát (tudi žíg ali štampiljka) je znak kake organizacije ali posameznika, in se uporablja za določanje verodostojnosti ali tajnosti listin, pisem in drugih dokumentov.

Poglej Ruski kaganat in Pečat

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Ruski kaganat in Perzija

Rurik

Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.

Poglej Ruski kaganat in Rurik

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Ruski kaganat in Rusija

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Ruski kaganat in Sankt Peterburg

Saqaliba

Saqaliba (arabsko: صقالبة, translit.: ṣaqāliba, arabsko ednina: صقلبي, translit.: ṣaqlabī) je bila v srednjeveški muslimanski Španiji oznaka za ljudstva, ki so prebivala med Črnim morjem in Konstantinoplom, pozneje predvsem za sužnje s tega področja.

Poglej Ruski kaganat in Saqaliba

Sarkel

Ruševine hazarske trdnjave Sarkel, letalski posnetek iz 1930. let Sarkel ali Sarkil, kar v hazarskem jeziku pomeni »bela hiša«, je bila velika trdnjava, zidana iz kamna in opeke, ki so jo v 830.

Poglej Ruski kaganat in Sarkel

Skandinavci

Skandinávci so prebivalci Skandinavije.

Poglej Ruski kaganat in Skandinavci

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Ruski kaganat in Skandinavija

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Ruski kaganat in Slovani

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Poglej Ruski kaganat in Smolensk

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Ruski kaganat in Sovjetska zveza

Stara Ladoga

Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.

Poglej Ruski kaganat in Stara Ladoga

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Poglej Ruski kaganat in Svjatoslav I. Kijevski

Tver

Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.

Poglej Ruski kaganat in Tver

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Ruski kaganat in Varjagi

Veliki Novgorod

Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.

Poglej Ruski kaganat in Veliki Novgorod

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".

Poglej Ruski kaganat in Vladimir I. Kijevski

Volga

Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.

Poglej Ruski kaganat in Volga

Zgodovina minulih let

''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.

Poglej Ruski kaganat in Zgodovina minulih let

Prav tako znan kot Ilmenska Rusija, Novgorodska Rusija, Volhovska Rusija.

, Smolensk, Sovjetska zveza, Stara Ladoga, Svjatoslav I. Kijevski, Tver, Varjagi, Veliki Novgorod, Vladimir I. Kijevski, Volga, Zgodovina minulih let.