Odpri v Google MapsKazalo
35 odnosi: Šlisselburg, Bagdad, Baltsko morje, Citadela, Dendrokronologija, Dirham, Finščina, Finci, Hazari, Ipatska kronika, Itil, Jaroslav Modri, Kaspijsko jezero, Kijev, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Leningrajska oblast, Peter Veliki, Ribolov, Ruščina, Rurik, Rusi, Rusija, Saga (pripoved), Sankt Peterburg, Seznam suverenih držav, Skandinavci, Slovani, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Trgovska pot od Varjagov do Grkov, Vas, Veliki Novgorod, Volška trgovska pot, Volga.
- Arheološka najdišča v Rusiji
Šlisselburg
Šlisselburg (/Schlisselburg/; od 1944 do 1992 Petrokrepost /Петрокрепость/; prej Orešek /Орешек/) je mesto in rečno pristanišče v Rusiji ob iztoku reke Neve iz Ladoškega jezera.
Poglej Stara Ladoga in Šlisselburg
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Stara Ladoga in Bagdad
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Stara Ladoga in Baltsko morje
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Stara Ladoga in Citadela
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Poglej Stara Ladoga in Dendrokronologija
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Stara Ladoga in Dirham
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Stara Ladoga in Finščina
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Poglej Stara Ladoga in Finci
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Stara Ladoga in Hazari
Ipatska kronika
Ipatska kronika ali Ipatijevski rokopis (tudi) je zbirka treh letopisov: Primarne kronike, Kijevske kronike in Galicijsko-volinjske kronike.
Poglej Stara Ladoga in Ipatska kronika
Itil
Na sliki so prikazana glavne varjaške trgovske poti: volška trgovska pot (rdeča) in trgovska pot od Varjagov do Grkov (škrlatna). Druge trgovske poti od 8. do 11. stoletja so pobarvane oranžno. Itil je bil glavno trgovsko središče in križišče poti proti vzhodu in jugu.
Poglej Stara Ladoga in Itil
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Stara Ladoga in Jaroslav Modri
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Stara Ladoga in Kaspijsko jezero
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Stara Ladoga in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Stara Ladoga in Kijevska Rusija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Stara Ladoga in Konstantinopel
Leningrajska oblast
Leningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Stara Ladoga in Leningrajska oblast
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Stara Ladoga in Peter Veliki
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Stara Ladoga in Ribolov
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Stara Ladoga in Ruščina
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Stara Ladoga in Rurik
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Stara Ladoga in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Stara Ladoga in Rusija
Saga (pripoved)
Prva stan Hrafnkelsove sage iz. 17. stoletja Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale na Islandiji in v manjši meri drugod v Skandinaviji.
Poglej Stara Ladoga in Saga (pripoved)
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Stara Ladoga in Sankt Peterburg
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Stara Ladoga in Seznam suverenih držav
Skandinavci
Skandinávci so prebivalci Skandinavije.
Poglej Stara Ladoga in Skandinavci
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Stara Ladoga in Slovani
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Stara Ladoga in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Stara Ladoga in Srednjeevropski poletni čas
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Stara Ladoga in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Stara Ladoga in Vas
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Stara Ladoga in Veliki Novgorod
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Stara Ladoga in Volška trgovska pot
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Stara Ladoga in Volga