Kazalo
22 odnosi: Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Izak I. Komnen, Izjaslav II. Kijevski, Kijev, Komneni, Konstantinopel, Kumani, Moskva, Mstislav I. Kijevski, Rurikidi, Sveta Helena, Sveti Jurij, Svjatoslav Olgovič, Turška ljudstva, Tver, Vladimir Monomah, Vladimiro-Suzdalska kneževina, Zgodovina minulih let, 1099, 1157, 15. maj.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Jurij Dolgoroki in Bizantinsko cesarstvo
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Jurij Dolgoroki in Bojarji
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Jurij Dolgoroki in Izak I. Komnen
Izjaslav II. Kijevski
Izjaslav II.
Poglej Jurij Dolgoroki in Izjaslav II. Kijevski
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Jurij Dolgoroki in Kijev
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Jurij Dolgoroki in Komneni
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Jurij Dolgoroki in Konstantinopel
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Jurij Dolgoroki in Kumani
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Jurij Dolgoroki in Moskva
Mstislav I. Kijevski
Mstislav I. Vladimirovič Monomah (rusko Мстислав Владимирович Великий, Mstislav Vladimirovič Veliki), znan tudi kot Mstislav Veliki, je bil od leta 1125 do 1132 kijevski veliki knez, * februar 1076, Turov, † 14. april 1132, Kijev.
Poglej Jurij Dolgoroki in Mstislav I. Kijevski
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Jurij Dolgoroki in Rurikidi
Sveta Helena
Sveta Helena, izvirno Flavia Julia Helena Augusta, znana tudi kot Helena Konstantinopelska, žena cesarja Konstancija Klora in mati Konstantina I. Velikega, * med 248 in 250, Drepanum v Bitiniji, † verjetno 18. avgust 330, Nikomedija (danes Izmit).
Poglej Jurij Dolgoroki in Sveta Helena
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Poglej Jurij Dolgoroki in Sveti Jurij
Svjatoslav Olgovič
Svjatoslav Olgovič (rusko Святослав Ольгович) je bil novgorodski, novgorodo-severski, belgorodo-kijevski in černigovski knez, * ni znano, † 14. februar 1164.
Poglej Jurij Dolgoroki in Svjatoslav Olgovič
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Jurij Dolgoroki in Turška ljudstva
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Jurij Dolgoroki in Tver
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Jurij Dolgoroki in Vladimir Monomah
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Jurij Dolgoroki in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Jurij Dolgoroki in Zgodovina minulih let
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jurij Dolgoroki in 1099
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jurij Dolgoroki in 1157
15. maj
15.
Poglej Jurij Dolgoroki in 15. maj
Prav tako znan kot Jurij I. Dolgoroki.