Hitreje kot brskalnik!
58 odnosi: Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksander Solženicin, Antalya, Anton Pavlovič Čehov, Azov, Azovsko morje, Črno morje, Baltsko morje, Belo morje, Boljševiki, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Don (reka), Dortmund, Druga svetovna vojna, Elizabeta Ruska, Erevan, Genova, Gera, Glasgow, Grška kolonizacija, Harkov, Jakov Iljič Frenkel, Južno federalno okrožje, Kajaani, Kaspijsko jezero, Köppnova podnebna klasifikacija, Kozaki, Le Mans, Maksim Gorki, Mesto, Mihail Aleksandrovič Šolohov, Minsk, Modest Petrovič Musorgski, Moskva, Odesa, Oganeson, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Prekop Volga–Don, Premog, Prva svetovna vojna, Red domovinske vojne, Red Lenina, Rostovska oblast, Rusija, Sarmati, Sergej Aleksandrovič Jesenin, Sevilja, Seznam suverenih držav, Sinagoga, ..., Skiti, Stolnica v Rostovu na Donu, Tanais, Uničevalno taborišče Sobibór, Volos, Voronež, Vzhodnoevropsko nižavje, Zakavkazje. Razširi indeks (8 več) »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Rostov na Donu in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Aleksander Solženicin
Aleksander Isajevič Solženicin (rusko Алекса́ндр Иса́евич Солжени́цын), ruski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost, * 11. december 1918, Kislovodsk, Stavropolski okraj, Rusija, † 3. avgust 2008, Moskva, Rusija.
Novo!!: Rostov na Donu in Aleksander Solženicin · Poglej več »
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino. Razširilo in razcvetelo se je v rimskem obdobju, v katerem je dobilo več spomenikov, med njimi Hadrijanova vrata (leta 130). Večkrat je zamenjalo svoje oblastnike. Za Rimljani so prišli Bizantinci, za njimi leta 1207 Seldžuki in za njimi leta 1391 Osmanski Turki, ki so prinesli pet sto let relativnega miru in stabilnosti. Mesto je po prvi svetovni vojni prišlo pod suverenost Kraljevine Italije, vendar ga je kmalu zatem v vojni za neodvisnost osvojila Turčija. Antalya je največje turistično središče na turški rivieri. Leta 2014 jo je obiskalo rekordnih 12,5 milijona turistov. Leta 2015 je v Antalyi potekalo srečanje na vrhu G-20.
Novo!!: Rostov na Donu in Antalya · Poglej več »
Anton Pavlovič Čehov
Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Rostov na Donu in Anton Pavlovič Čehov · Poglej več »
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Novo!!: Rostov na Donu in Azov · Poglej več »
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Novo!!: Rostov na Donu in Azovsko morje · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Rostov na Donu in Črno morje · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Rostov na Donu in Baltsko morje · Poglej več »
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Novo!!: Rostov na Donu in Belo morje · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Rostov na Donu in Boljševiki · Poglej več »
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Novo!!: Rostov na Donu in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Novo!!: Rostov na Donu in Don (reka) · Poglej več »
Dortmund
Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.
Novo!!: Rostov na Donu in Dortmund · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Rostov na Donu in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Novo!!: Rostov na Donu in Elizabeta Ruska · Poglej več »
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras. Skozi mesto teče reka Hrazdan, ki je vrezala sotesko in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. Nadmorska višina spodnjih delov mesta je 900 m in se dvigne vse do 1200 m.
Novo!!: Rostov na Donu in Erevan · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Rostov na Donu in Genova · Poglej več »
Gera
Gera je žensko osebno ime.
Novo!!: Rostov na Donu in Gera · Poglej več »
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Novo!!: Rostov na Donu in Glasgow · Poglej več »
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Novo!!: Rostov na Donu in Grška kolonizacija · Poglej več »
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Novo!!: Rostov na Donu in Harkov · Poglej več »
Jakov Iljič Frenkel
Jakov Iljič Frenkel, ruski fizik, * 10. februar 1894 Rostov na Donu, Ruski imperij (sedaj Rostovska oblast, Rusija), † 23. januar 1952 Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Rostov na Donu in Jakov Iljič Frenkel · Poglej več »
Južno federalno okrožje
Geografska lega Južnega federalnega okrožjaJužno federalno okrožje je federalno okrožje v Rusiji in s tem ena izmed upravnih enot najvišje ravni po federalni strukturi Rusije.
Novo!!: Rostov na Donu in Južno federalno okrožje · Poglej več »
Kajaani
Kajaani je mesto v osrednji Finski, največje in glavno mesto pokrajine Kainuu.
Novo!!: Rostov na Donu in Kajaani · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Rostov na Donu in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Rostov na Donu in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Rostov na Donu in Kozaki · Poglej več »
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Novo!!: Rostov na Donu in Le Mans · Poglej več »
Maksim Gorki
Maksim Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov) (rusko Макси́м Го́рький/Алексе́й Макси́мович Пе́шков), ruski pisatelj, * 28. marec (16. marec, ruski koledar) 1868, Nižni Novgorod, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. junij 1936, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Rostov na Donu in Maksim Gorki · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Rostov na Donu in Mesto · Poglej več »
Mihail Aleksandrovič Šolohov
Mihail Aleksandrovič Šolohov (prv. priimek Kuznecov), ruski pisatelj, * 24. maj (11. maj po julijanskem koledarju) 1905, Kružilin pri Vjošenskaji, oblast Donskih vojsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 21. februar 1984, Vjošenskaja.
Novo!!: Rostov na Donu in Mihail Aleksandrovič Šolohov · Poglej več »
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Novo!!: Rostov na Donu in Minsk · Poglej več »
Modest Petrovič Musorgski
Modest Petrovič Musorgski (rusko Моде́ст Петро́вич Му́соргский), ruski skladatelj, * 21. marec (9. marec, ruski koledar) 1839, Karevo, okrožje Pskov, Rusija, † 28.
Novo!!: Rostov na Donu in Modest Petrovič Musorgski · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Rostov na Donu in Moskva · Poglej več »
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Novo!!: Rostov na Donu in Odesa · Poglej več »
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Novo!!: Rostov na Donu in Oganeson · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Rostov na Donu in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Rostov na Donu in Peter Veliki · Poglej več »
Prekop Volga–Don
Leninov prekop Volga – Don (rusko: Волго-Донской судоходный канал имени, В. И. Ленина, Volga-Donskoy soudokhodniy kanal imeni V. I. Lenina, skrajšano ВДСК, VDSK) je prekop, ki povezuje reko Volgo in reko Don med njunima najbližjima točkama.
Novo!!: Rostov na Donu in Prekop Volga–Don · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Rostov na Donu in Premog · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Rostov na Donu in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red domovinske vojne
Red domovinske vojne je visoko odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 20. maja 1942.
Novo!!: Rostov na Donu in Red domovinske vojne · Poglej več »
Red Lenina
Red Lenina Red Lenina je bil najvišje nacionalno odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1930 in poimenovano po Vladimirju Iljiču Uljanovem - Leninu.
Novo!!: Rostov na Donu in Red Lenina · Poglej več »
Rostovska oblast
Rostovska oblast je oblast v Rusiji v Južnem federalnem okrožju.
Novo!!: Rostov na Donu in Rostovska oblast · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Rostov na Donu in Rusija · Poglej več »
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Novo!!: Rostov na Donu in Sarmati · Poglej več »
Sergej Aleksandrovič Jesenin
Sergej Aleksandrovič Jesenin (rus. Серге́й Алекса́ндрович Есе́нин), ruski pesnik, * 3. oktober (stari ruski koledar 21. september) 1895, Konstantinovo, Rjazanska gubernija, † 28. december 1925, Leningrad.
Novo!!: Rostov na Donu in Sergej Aleksandrovič Jesenin · Poglej več »
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Novo!!: Rostov na Donu in Sevilja · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Rostov na Donu in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Novo!!: Rostov na Donu in Sinagoga · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: Rostov na Donu in Skiti · Poglej več »
Stolnica v Rostovu na Donu
Stolnica Marijinega rojstva (rusko Кафедральный собор во имя Рождества Пресвятой Богородицы – Kafedralni sobor vo imja Roždestva Presvjatoj Bogorodici) je glavna cerkev (sobor) mesta Rostov na Donu in pravoslavne škofije Rostov in Novočerkask.
Novo!!: Rostov na Donu in Stolnica v Rostovu na Donu · Poglej več »
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Novo!!: Rostov na Donu in Tanais · Poglej več »
Uničevalno taborišče Sobibór
Sobibór je bilo nacistično uničevalno taborišče akcije Reinhard.
Novo!!: Rostov na Donu in Uničevalno taborišče Sobibór · Poglej več »
Volos
Volos lahko pomeni.
Novo!!: Rostov na Donu in Volos · Poglej več »
Voronež
Voronež je mesto v Rusiji, upravno središče Voroneške oblasti.
Novo!!: Rostov na Donu in Voronež · Poglej več »
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Novo!!: Rostov na Donu in Vzhodnoevropsko nižavje · Poglej več »
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Novo!!: Rostov na Donu in Zakavkazje · Poglej več »
