Prva svetovna vojna in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Prva svetovna vojna in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Prva svetovna vojna vs. Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Aleksej Aleksejevič Brusilov

Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Aleksej Aleksejevič Brusilov in Prva svetovna vojna · Aleksej Aleksejevič Brusilov in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Antanta in Prva svetovna vojna · Antanta in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstro-Ogrska in Prva svetovna vojna · Avstro-Ogrska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Bataljon

Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.

Bataljon in Prva svetovna vojna · Bataljon in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Bela garda

Bela garda ima več pomenov.

Bela garda in Prva svetovna vojna · Bela garda in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Bitka pri Verdunu

Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.

Bitka pri Verdunu in Prva svetovna vojna · Bitka pri Verdunu in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Bolgarija in Prva svetovna vojna · Bolgarija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Erich Ludendorff

Erich Friedrich Wilhelm Ludendorff, nemški general in politik * 9. april 1865, † 20. december 1937.

Erich Ludendorff in Prva svetovna vojna · Erich Ludendorff in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Estonija in Prva svetovna vojna · Estonija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Evropa in Prva svetovna vojna · Evropa in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Finska in Prva svetovna vojna · Finska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Franz Conrad von Hötzendorf

Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.

Franz Conrad von Hötzendorf in Prva svetovna vojna · Franz Conrad von Hötzendorf in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Galicija in Prva svetovna vojna · Galicija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Japonska in Prva svetovna vojna · Japonska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Karpati in Prva svetovna vojna · Karpati in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Klor in Prva svetovna vojna · Klor in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Latvija in Prva svetovna vojna · Latvija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Litva in Prva svetovna vojna · Litva in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Madžarska in Prva svetovna vojna · Madžarska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Nemško cesarstvo in Prva svetovna vojna · Nemško cesarstvo in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Nevtralnost

Nevtralnost je politični status države.

Nevtralnost in Prva svetovna vojna · Nevtralnost in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Nikolaj II. Ruski in Prva svetovna vojna · Nikolaj II. Ruski in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Oktobrska revolucija in Prva svetovna vojna · Oktobrska revolucija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Osmansko cesarstvo in Prva svetovna vojna · Osmansko cesarstvo in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Paul von Hindenburg

Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).

Paul von Hindenburg in Prva svetovna vojna · Paul von Hindenburg in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poljska in Prva svetovna vojna · Poljska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Prva svetovna vojna in Riga · Riga in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Prva svetovna vojna in Romunija · Romunija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Prva svetovna vojna in Rusija · Rusija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Prva svetovna vojna in Ruska državljanska vojna · Ruska državljanska vojna in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Rusko-japonska vojna

Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.

Prva svetovna vojna in Rusko-japonska vojna · Rusko-japonska vojna in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Prva svetovna vojna in Srednja Evropa · Srednja Evropa in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Top

Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.

Prva svetovna vojna in Top · Top in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Trdnjava Przemyśl

Trdnjava Przemyśl (Festung Przemyśl; Twierdza Przemyśl) je bil fortifikacijski sistem dvanajstih trdnjav okoli mesta Przemyśl, ki je bil v posesti Avstro-Ogrske od sredine 19.

Prva svetovna vojna in Trdnjava Przemyśl · Trdnjava Przemyśl in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Prva svetovna vojna in Ukrajina · Ukrajina in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Prva svetovna vojna in Varšava · Varšava in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Prva svetovna vojna in Vladimir Lenin · Vladimir Lenin in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Prva svetovna vojna in Vzhodna Evropa · Vzhodna Evropa in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.

Prva svetovna vojna in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Prva svetovna vojna in Združene države Amerike · Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Združene države Amerike · Poglej več »

Zimski dvorec

Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.

Prva svetovna vojna in Zimski dvorec · Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Zimski dvorec · Poglej več »