Kazalo
42 odnosi: Akademski nazivi, Andrej Ferjančič, Antanta, Anton Korošec, Avstrija, Avstro-Ogrska, Štajerska (zvezna dežela), Ženeva, Cislajtanija, Danilo Majaron, Debrecen, Demokratska stranka (Jugoslavija), Devina, Diplomat, Docent, Društvo narodov, Dunaj, Gradec, Haag, Italijani, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Madžarščina, Majniška deklaracija (1917), Maribor, Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Pravo, Prva slovenska Narodna vlada, Prva svetovna vojna, Ptuj, Seznam slovenskih diplomatov, Slovenci, Slovenska Bistrica, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Univerza na Dunaju, 16. maj, 1867, 1925, 22. oktober.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Ivan Žolger in Akademski nazivi
Andrej Ferjančič
Andrej Ferjančič, slovenski pravnik in politik, * 30. oktober 1848, Slap pri Vipavi, † 14. julij 1927, Bled.
Poglej Ivan Žolger in Andrej Ferjančič
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Ivan Žolger in Antanta
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Ivan Žolger in Anton Korošec
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ivan Žolger in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ivan Žolger in Avstro-Ogrska
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Ivan Žolger in Štajerska (zvezna dežela)
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Ivan Žolger in Ženeva
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Ivan Žolger in Cislajtanija
Danilo Majaron
Danilo Majaron, slovenski pravnik in politik, * 12. december 1859, Borovnica, † 6. avgust 1931, Bled.
Poglej Ivan Žolger in Danilo Majaron
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Ivan Žolger in Debrecen
Demokratska stranka (Jugoslavija)
Demokratska stranka je nastala s postopnim združevanjem več političnih strank in skupin tekom leta 1919.
Poglej Ivan Žolger in Demokratska stranka (Jugoslavija)
Devina
Devina je naselje v Občini Slovenska Bistrica.
Poglej Ivan Žolger in Devina
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Ivan Žolger in Diplomat
Docent
Docènt oz.
Poglej Ivan Žolger in Docent
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Ivan Žolger in Društvo narodov
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ivan Žolger in Dunaj
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ivan Žolger in Gradec
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Ivan Žolger in Haag
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Ivan Žolger in Italijani
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Ivan Žolger in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Ivan Žolger in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Ivan Žolger in Madžarščina
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Poglej Ivan Žolger in Majniška deklaracija (1917)
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Ivan Žolger in Maribor
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Ivan Žolger in Pariška mirovna konferenca (1919)
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ivan Žolger in Pariz
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Ivan Žolger in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Ivan Žolger in Pravnik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Ivan Žolger in Pravo
Prva slovenska Narodna vlada
Razglas Narodne vlade SHS Prva slovenska Narodna vlada je bila ustanovljena 31.
Poglej Ivan Žolger in Prva slovenska Narodna vlada
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ivan Žolger in Prva svetovna vojna
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Ivan Žolger in Ptuj
Seznam slovenskih diplomatov
Seznam slovenskih diplomatov v preteklosti in sedanjosti.
Poglej Ivan Žolger in Seznam slovenskih diplomatov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ivan Žolger in Slovenci
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Ivan Žolger in Slovenska Bistrica
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Poglej Ivan Žolger in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Ivan Žolger in Univerza na Dunaju
16. maj
16.
Poglej Ivan Žolger in 16. maj
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ivan Žolger in 1867
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan Žolger in 1925
22. oktober
22.
Poglej Ivan Žolger in 22. oktober