Kazalo
43 odnosi: Absolutizem, Aleksander I. Ruski, Avstrijsko cesarstvo, Car, Cesta dveh cesarjev, Cesta dveh cesarjev (roman), Cezar (naslov), Evropa, Ferdinand IV. Neapeljski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc IV. Modenski, Francija, Henrik Costa, Italija, Ivan Tavčar, Klemens Wenzel von Metternich, Kongres, Kongresni trg, Kralj, Kranjska, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Ljubljanica, Mira Mihelič, Modena, Moldavija, Napoleon Bonaparte, Neapeljsko kraljestvo, Osmansko cesarstvo, Piemont, Pošta, Politika, Prusija, Revolucija, Revolucije leta 1848, Rusija, Slovenska filharmonija, Sveta aliansa, Vlaška, Vojska, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1820, 1821.
- Prireditve v Ljubljani
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Ljubljanski kongres in Absolutizem
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Ljubljanski kongres in Aleksander I. Ruski
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ljubljanski kongres in Avstrijsko cesarstvo
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Ljubljanski kongres in Car
Cesta dveh cesarjev
Cesta dveh cesarjev je ena izmed cest v Ljubljani.
Poglej Ljubljanski kongres in Cesta dveh cesarjev
Cesta dveh cesarjev (roman)
Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821.
Poglej Ljubljanski kongres in Cesta dveh cesarjev (roman)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Ljubljanski kongres in Cezar (naslov)
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ljubljanski kongres in Evropa
Ferdinand IV. Neapeljski
Ferdinand I., siciljski kralj, * 12. januar 1751 † 4. januar 1825 Bil je kralj obeh Sicilij od leta 1816 po njegovi obnovi po zmagi v Napoleonovih vojnah.
Poglej Ljubljanski kongres in Ferdinand IV. Neapeljski
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Ljubljanski kongres in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc IV. Modenski
Franc IV.
Poglej Ljubljanski kongres in Franc IV. Modenski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ljubljanski kongres in Francija
Henrik Costa
Henrik Costa, slovenski zgodovinar in publicist, * 28. maj 1796, Ljubljana, † 21. april 1870, Ljubljana.
Poglej Ljubljanski kongres in Henrik Costa
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ljubljanski kongres in Italija
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Ljubljanski kongres in Ivan Tavčar
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ljubljanski kongres in Klemens Wenzel von Metternich
Kongres
Kongres (»shod ljudi«) je v politiki glavna zakonodajna veja oblasti v državah, ki imajo kongresno politično ureditev vladanja.
Poglej Ljubljanski kongres in Kongres
Kongresni trg
Park Zvezda Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani.
Poglej Ljubljanski kongres in Kongresni trg
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Ljubljanski kongres in Kralj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Ljubljanski kongres in Kranjska
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Ljubljanski kongres in Laibacher Zeitung
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ljubljanski kongres in Ljubljana
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Ljubljanski kongres in Ljubljanica
Mira Mihelič
Mira Mihelič (rojena Kramer, tudi Mira Puc), slovenska pisateljica in prevajalka, * 14. julij 1912, Split, † 4. september 1985, Ljubljana.
Poglej Ljubljanski kongres in Mira Mihelič
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Ljubljanski kongres in Modena
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Ljubljanski kongres in Moldavija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ljubljanski kongres in Napoleon Bonaparte
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Ljubljanski kongres in Neapeljsko kraljestvo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ljubljanski kongres in Osmansko cesarstvo
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ljubljanski kongres in Piemont
Pošta
Pošta je organizacija, ki dostavlja pisma in ostale pošiljke naslovnikom v določeni državi.
Poglej Ljubljanski kongres in Pošta
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Ljubljanski kongres in Politika
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Ljubljanski kongres in Prusija
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Ljubljanski kongres in Revolucija
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Ljubljanski kongres in Revolucije leta 1848
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Ljubljanski kongres in Rusija
Slovenska filharmonija
Ljubljani Slovenska filharmonija z ljubljanskim gradom v ozadju. Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu.
Poglej Ljubljanski kongres in Slovenska filharmonija
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Ljubljanski kongres in Sveta aliansa
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Ljubljanski kongres in Vlaška
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Ljubljanski kongres in Vojska
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Ljubljanski kongres in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ljubljanski kongres in 1820
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ljubljanski kongres in 1821
Glej tudi
Prireditve v Ljubljani
Prav tako znan kot Ljubljanski kongres (1821).