Kazalo
32 odnosi: Arheologija, Članek, Biografija, Carinthia, Dnevnik (književnost), Doktorat, Etbin Henrik Costa, Gospodarstvo, Illyrisches Blatt, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Klasična gimnazija v Ljubljani, Književnost, Koloman Kvas, Krško, Kultura, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Ljubljanski kongres, Novinarstvo, Sankt Peterburg, Slovenci, Spomenik, Topografija, Umetnost, Univerza v Würzburgu, Valentin Vodnik, Zgodovina, Zgodovinar, 1796, 1870, 21. april, 28. maj.
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Henrik Costa in Arheologija
Članek
Članek je krajši pisni sestavek, namenjen podajanju informacij o kakem političnem, gospodarskem, kulturnem ali drugem področju, lahko pa tudi razpravi.
Poglej Henrik Costa in Članek
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Henrik Costa in Biografija
Carinthia
Prva stran Carinthie iz leta 1886 Carinthia je eden izmed pomembnejših časopisov na območju Koroške.
Poglej Henrik Costa in Carinthia
Dnevnik (književnost)
Dnevnik je zbirka osebnih zapisov, ki so urejeni v časovnem zaporedju.
Poglej Henrik Costa in Dnevnik (književnost)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Henrik Costa in Doktorat
Etbin Henrik Costa
Etbin Henrik Costa, slovenski bibliograf, pravnik in politik, * 18. oktober 1832, Novo mesto, † 28. januar 1875, Ljubljana.
Poglej Henrik Costa in Etbin Henrik Costa
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Henrik Costa in Gospodarstvo
Illyrisches Blatt
Naslovnica časopisa iz leta 1840 Illyrisches Blatt je bil nemški izobraževalno-razvedrilni časopis, ki je v letih 1819-1849 kot priloga časnika Laibacher Zeitung izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr.
Poglej Henrik Costa in Illyrisches Blatt
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Henrik Costa in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Henrik Costa in Klasična gimnazija v Ljubljani
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Henrik Costa in Književnost
Koloman Kvas
Koloman Kvas, slovenski učitelj.
Poglej Henrik Costa in Koloman Kvas
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Poglej Henrik Costa in Krško
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Henrik Costa in Kultura
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Henrik Costa in Laibacher Zeitung
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Henrik Costa in Ljubljana
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Poglej Henrik Costa in Ljubljanski kongres
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Henrik Costa in Novinarstvo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Henrik Costa in Sankt Peterburg
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Henrik Costa in Slovenci
Spomenik
''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.
Poglej Henrik Costa in Spomenik
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Henrik Costa in Topografija
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Henrik Costa in Umetnost
Univerza v Würzburgu
Univerza v Würzburgu je univerza v Würzburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1402.
Poglej Henrik Costa in Univerza v Würzburgu
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Henrik Costa in Valentin Vodnik
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Henrik Costa in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Henrik Costa in Zgodovinar
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Henrik Costa in 1796
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Henrik Costa in 1870
21. april
21.
Poglej Henrik Costa in 21. april
28. maj
28.
Poglej Henrik Costa in 28. maj