Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Wilhelm von Tegetthoff

Index Wilhelm von Tegetthoff

baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.

85 odnosi: Aden, Admiral, Ancona, Arktika, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojna mornarica, Španija, Črno morje, Baron, Benetke, Benito Juárez, Betlehem, Bitka pri Visu (1866), Bojna ladja, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Carigrad, Cádiz, Dalmacija, Danska, Dežela Franca Jožefa, Donava, Dreadnought (ladja), Dualizem, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Fregata, Friedrich von Pöck, Gradec, Hamburg, Hans Birch Dahlerup, Havana, Jeruzalem, Juraj Dobrila, Kadetnica, Kapitan bojne ladje, Kapitan fregate, Kapitan korvete, Karl von Tegetthoff, Kolonija (geografija), Kontraadmiral, Krimska vojna, Levant, Ljubljana, Ludwig von Fautz, Maksimilijan I. Mehiški, ..., Maribor, Mehika, Nekropola v Gizi, Otok, Pariz, Parnik, Pirova zmaga, Poročnik bojne ladje, Poročnik fregate, Posojilo, Prusija, Prva svetovna vojna, Pulj, Rdeče morje, Reka, Hrvaška, Sredozemlje, Ston, Stotnik, Sueški prekop, Sveta dežela, Tegetthoffov spomenik, Maribor, Tel Aviv, Telegraf, Trst, Viceadmiral, Vis, Vojaški red Marije Terezije, Vojna mornarica, Zadar, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1827, 1871, 23. december, 7. april. Razširi indeks (35 več) »

Aden

Aden je lahko.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Aden · Poglej več »

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Admiral · Poglej več »

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Ancona · Poglej več »

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Arktika · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avstro-ogrska vojna mornarica

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Avstro-ogrska vojna mornarica · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Španija · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Črno morje · Poglej več »

Baron

Baron je nižji plemiški naziv.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Baron · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Benetke · Poglej več »

Benito Juárez

Benito Juárez, mehiški državnik, * 21. marec 1806, San Pablo Guelatao, Oaxaca, Mehika, † 18. julij 1872, Ciudad de Mexico, Mehika.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Benito Juárez · Poglej več »

Betlehem

Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja bazilike Kristusovega rojstva Betlehem (hebrejsko.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Betlehem · Poglej več »

Bitka pri Visu (1866)

Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Bitka pri Visu (1866) · Poglej več »

Bojna ladja

HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Bojna ladja · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Brazilija · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Carigrad · Poglej več »

Cádiz

Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Cádiz · Poglej več »

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dalmacija · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Danska · Poglej več »

Dežela Franca Jožefa

Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dežela Franca Jožefa · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Donava · Poglej več »

Dreadnought (ladja)

USS ''Texas'' (BB-35), splovljen leta 1912, je sedaj muzejska ladja Dreadnought (tudi drédnot) je vojaški izraz za bojne ladje iz začetka 20.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dreadnought (ladja) · Poglej več »

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dualizem · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dunaj · Poglej več »

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Franc Ferdinand · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Francija · Poglej več »

Fregata

Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Fregata · Poglej več »

Friedrich von Pöck

Friedrich von Pöck, avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral, * 19. avgust 1825, † 25. september 1884.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Friedrich von Pöck · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Gradec · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Hamburg · Poglej več »

Hans Birch Dahlerup

baron Hans Birch Dahlerup, danski mornariški častnik in avstrijski cesarski viceadmiral ter vojaški zgodovinar, * 25. avgust 1790 Hillerød, Danska, † 26. september 1873 København, Danska.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Hans Birch Dahlerup · Poglej več »

Havana

Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Havana · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Jeruzalem · Poglej več »

Juraj Dobrila

Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst, je bil Istrski dobrotnik in narodni buditelj, ki se je boril za večje pravice Hrvatov in tudi Slovencev pod tujo oblastjo.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Juraj Dobrila · Poglej več »

Kadetnica

Kadetnica je v nekaterih državah vojaška šola v kateri se kadeti usposabljajo za častnike.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kadetnica · Poglej več »

Kapitan bojne ladje

SV Kapitan bojne ladje je drugi najvišji pomorsko-častniški čin Slovenski vojski.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kapitan bojne ladje · Poglej več »

Kapitan fregate

SV Kapitan fregate je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je podpolkovnik).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kapitan fregate · Poglej več »

Kapitan korvete

SV Kapitan korvete je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je major).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kapitan korvete · Poglej več »

Karl von Tegetthoff

baron Karl von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in podmaršal,* 27. december 1826, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. maj 1881, Lienz.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Karl von Tegetthoff · Poglej več »

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kolonija (geografija) · Poglej več »

Kontraadmiral

SV Kontraadmiral je pomorski čin; kopenski ekvivalent je generalmajor.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Kontraadmiral · Poglej več »

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Krimska vojna · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Levant · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Ljubljana · Poglej več »

Ludwig von Fautz

vitez Ludwig von Fautz (* 20. avgust 1811 Dunaj, † 23. februar 1880 Penzing, danes predmestje Dunaja), je bil viceadmiral in vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Ludwig von Fautz · Poglej več »

Maksimilijan I. Mehiški

Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Maksimilijan I. Mehiški · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Maribor · Poglej več »

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Mehika · Poglej več »

Nekropola v Gizi

Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Nekropola v Gizi · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Otok · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Pariz · Poglej več »

Parnik

Model parnika v prerezu Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj ali parna turbina.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Parnik · Poglej več »

Pirova zmaga

Pírova zmága je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Pirova zmaga · Poglej več »

Poročnik bojne ladje

SV Poročnik bojne ladje je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je stotnik).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Poročnik bojne ladje · Poglej več »

Poročnik fregate

SV Poročnik fregate je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je nadporočnik).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Poročnik fregate · Poglej več »

Posojilo

Posojilo je vrsta dolga.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Posojilo · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Pulj · Poglej več »

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Rdeče morje · Poglej več »

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Sredozemlje · Poglej več »

Ston

Ston je naselje in pristanišče na polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva (Stonski kanal), na hrvaški obali Jadrana; je središče občine Ston (2494 prebivalcev po popisu 2021), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Ston · Poglej več »

Stotnik

Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Stotnik · Poglej več »

Sueški prekop

Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Sueški prekop · Poglej več »

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Sveta dežela · Poglej več »

Tegetthoffov spomenik, Maribor

Razglednica Tegetthoffovega trga s spomenikom Tegetthoffov spomenik je spomenik admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu, ki se danes nahaja v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Tegetthoffov spomenik, Maribor · Poglej več »

Tel Aviv

Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Tel Aviv · Poglej več »

Telegraf

Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Telegraf · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Trst · Poglej več »

Viceadmiral

SV Viceadmiral je pomorski vojaški čin; kopenski ekvivalent je generalpodpolkovnik.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Viceadmiral · Poglej več »

Vis

Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Vis · Poglej več »

Vojaški red Marije Terezije

viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Vojaški red Marije Terezije · Poglej več »

Vojna mornarica

Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Vojna mornarica · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Zadar · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in 1827 · Poglej več »

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in 1871 · Poglej več »

23. december

23.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in 23. december · Poglej več »

7. april

7.

Novo!!: Wilhelm von Tegetthoff in 7. april · Poglej več »

Preusmerja sem:

Viljem Tegetthoff, Wilhelm Tegethoff, Wilhelm Tegetthoff, Wilhelm von Tegethoff.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »