Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Titanija (luna) in Uran (planet)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Titanija (luna) in Uran (planet)

Titanija (luna) vs. Uran (planet)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel. Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Podobnosti med Titanija (luna) in Uran (planet)

Titanija (luna) in Uran (planet) še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Albedo, Alexander Pope, Ariel (luna), Atmosfera nebesnega telesa, Datum, Efemeride, Gostota, Izsrednost tira, Kanjon, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kvadratni kilometer, Led, Masa, Metan, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Naravni satelit, Okultacija, Orbitalna perioda, Pospešek, Površina, Premer, Saturn, Sonce, Težnost, Temperatura, Tir, Triton (luna), ..., Ubežna hitrost, Umbriel (luna), Voda, Voyager 2, Vrtilna doba, William Herschel, William Shakespeare, Zračni tlak. Razširi indeks (8 več) »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Albedo in Titanija (luna) · Albedo in Uran (planet) · Poglej več »

Alexander Pope

Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec, * 21. maj 1688, London, † 30. maj 1744, Twickenham.

Alexander Pope in Titanija (luna) · Alexander Pope in Uran (planet) · Poglej več »

Ariel (luna)

Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.

Ariel (luna) in Titanija (luna) · Ariel (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Atmosfera nebesnega telesa in Titanija (luna) · Atmosfera nebesnega telesa in Uran (planet) · Poglej več »

Datum

Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.

Datum in Titanija (luna) · Datum in Uran (planet) · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Efemeride in Titanija (luna) · Efemeride in Uran (planet) · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Titanija (luna) · Gostota in Uran (planet) · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Izsrednost tira in Titanija (luna) · Izsrednost tira in Uran (planet) · Poglej več »

Kanjon

ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.

Kanjon in Titanija (luna) · Kanjon in Uran (planet) · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Kelvin in Titanija (luna) · Kelvin in Uran (planet) · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Kilogram in Titanija (luna) · Kilogram in Uran (planet) · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Kilometer in Titanija (luna) · Kilometer in Uran (planet) · Poglej več »

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Kvadratni kilometer in Titanija (luna) · Kvadratni kilometer in Uran (planet) · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Titanija (luna) · Led in Uran (planet) · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Titanija (luna) · Masa in Uran (planet) · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Metan in Titanija (luna) · Metan in Uran (planet) · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Nagib vrtilne osi in Titanija (luna) · Nagib vrtilne osi in Uran (planet) · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Naklon tira in Titanija (luna) · Naklon tira in Uran (planet) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Naravni satelit in Titanija (luna) · Naravni satelit in Uran (planet) · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Okultacija in Titanija (luna) · Okultacija in Uran (planet) · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Orbitalna perioda in Titanija (luna) · Orbitalna perioda in Uran (planet) · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Pospešek in Titanija (luna) · Pospešek in Uran (planet) · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Površina in Titanija (luna) · Površina in Uran (planet) · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Premer in Titanija (luna) · Premer in Uran (planet) · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Saturn in Titanija (luna) · Saturn in Uran (planet) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Sonce in Titanija (luna) · Sonce in Uran (planet) · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Težnost in Titanija (luna) · Težnost in Uran (planet) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Temperatura in Titanija (luna) · Temperatura in Uran (planet) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Tir in Titanija (luna) · Tir in Uran (planet) · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Titanija (luna) in Triton (luna) · Triton (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Titanija (luna) in Ubežna hitrost · Ubežna hitrost in Uran (planet) · Poglej več »

Umbriel (luna)

Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.

Titanija (luna) in Umbriel (luna) · Umbriel (luna) in Uran (planet) · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Titanija (luna) in Voda · Uran (planet) in Voda · Poglej več »

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Titanija (luna) in Voyager 2 · Uran (planet) in Voyager 2 · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Titanija (luna) in Vrtilna doba · Uran (planet) in Vrtilna doba · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Titanija (luna) in William Herschel · Uran (planet) in William Herschel · Poglej več »

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Titanija (luna) in William Shakespeare · Uran (planet) in William Shakespeare · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Titanija (luna) in Zračni tlak · Uran (planet) in Zračni tlak · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Titanija (luna) in Uran (planet)

Titanija (luna) 59 odnose, medtem ko je Uran (planet) 132. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 19.90% = 38 / (59 + 132).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Titanija (luna) in Uran (planet). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: