Kazalo
304 odnosi: Adaptivna optika, Aerob, Agrometeorologija, Albedo, Aleksander Matvejevič Kovanko, Aleksej Arhipovič Leonov, ALH 84001, Alhacen, Alkan, Allende (meteorit), Altokumulus lenticularis, Anaerob, Angstrem, Apollo 13, Argon, Arheje, Astat, Asteroid, Astronavtika, Atmometer, Atmosfera, Atmosfera nebesnega telesa, Atmosferska reka, August Krogh, Ščip (Luna), Ščurki, Škopnik, Škraplja, Življenje, Žlahtni plin, Žveplov dioksid, Žveplov heksafluorid, Časovne vrste, Barometrska enačba, Barvni indeks, Berilij, Bhopalska nesreča, Biosfera, Biosfera (objekt), Biotska raznovrstnost, Bodélé, Borov trifluorid, Bortleova lestvica, Butanon, Carl-Gustav Arvid Rossby, Celično dihanje, Cezij, CFC, Charles Greeley Abbot, Chemtrails, ... Razširi indeks (254 več) »
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Ozračje in Adaptivna optika
Aerob
Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.
Poglej Ozračje in Aerob
Agrometeorologija
Agrometeorologija je meteorološka veda, ki raziskuje vplive pojavov v ozračju na kmetijstvo.
Poglej Ozračje in Agrometeorologija
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Ozračje in Albedo
Aleksander Matvejevič Kovanko
Aleksander Matvejevič Kovanko, ruski izumitelj, letalski konstruktor, letalec in general, * 16. marec (4. marec, ruski koledar) 1856, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 20. april 1919, Odesa, Ruski imperij (sedaj Ukrajina).
Poglej Ozračje in Aleksander Matvejevič Kovanko
Aleksej Arhipovič Leonov
Aleksej Arhipovič Leonov, ruski vojaški pilot, kozmonavt, generalmajor letalstva in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 30. maj 1934, vas Listvjanka, Tusilski rajon, Zahodnosibirski kraj, Sovjetska zveza (danes Kemerovska oblast, Rusija), † 11. oktober 2019, Moskva.
Poglej Ozračje in Aleksej Arhipovič Leonov
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Ozračje in ALH 84001
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Ozračje in Alhacen
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Ozračje in Alkan
Allende (meteorit)
Kos meteorita Allende Meteorit Allende je med meteoriti največji ogljikov hondrit, ki so jih našli na Zemlji.
Poglej Ozračje in Allende (meteorit)
Altokumulus lenticularis
Altokumulus lenticularis je oblak lečaste oblike in ostrih potez, ki nastane na veliki višini zaradi valov v atmosferi, ki se lahko pojavijo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnem vetru pravokotno na njegovo smer.
Poglej Ozračje in Altokumulus lenticularis
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Ozračje in Anaerob
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Ozračje in Angstrem
Apollo 13
Apollo 13 je bila Nasina vesoljska odprava Programa Apollo, ki je bila načrtovana kot tretji pristanek človeške posadke na Luni.
Poglej Ozračje in Apollo 13
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Ozračje in Argon
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Ozračje in Arheje
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Ozračje in Astat
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Ozračje in Asteroid
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Ozračje in Astronavtika
Atmometer
Atmometer iz leta 1890 Skica atmometra Atmométer ali evaporiméter (grško atmós - para + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje stopnje izhlapevanja z mokre površine v ozračje, oziroma množine izhlapele vode.
Poglej Ozračje in Atmometer
Atmosfera
Atmosfêra ima lahko več pomenov.
Poglej Ozračje in Atmosfera
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Ozračje in Atmosfera nebesnega telesa
Atmosferska reka
Atmosferska reka (AR) ali oblačni pas je ozek pas ali nit koncentrirane vlage v ozračju.
Poglej Ozračje in Atmosferska reka
August Krogh
Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.
Poglej Ozračje in August Krogh
Ščip (Luna)
accessdate.
Poglej Ozračje in Ščip (Luna)
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Ozračje in Ščurki
Škopnik
Škópnik, Škópnek, Škópnjak, Škópnjek, Škómpnjek, Zmin, Zminje, morda Svetinje, Svetije, je poimenovanje za slovenska zračna in nočna bajeslovna bitja, ki predstavljajo iskreče se blodeče duše umrlih.
Poglej Ozračje in Škopnik
Škraplja
Schwyz Škraplje so podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastane pod vplivom tekoče vode.
Poglej Ozračje in Škraplja
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Ozračje in Življenje
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Ozračje in Žlahtni plin
Žveplov dioksid
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.
Poglej Ozračje in Žveplov dioksid
Žveplov heksafluorid
Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).
Poglej Ozračje in Žveplov heksafluorid
Časovne vrste
Časovne vrste so v statistiki nizi podatkov, izmerjenih na različnih časovnih točkah, navadno določenih z intervali.
Poglej Ozračje in Časovne vrste
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Ozračje in Barometrska enačba
Barvni indeks
Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.
Poglej Ozračje in Barvni indeks
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Ozračje in Berilij
Bhopalska nesreča
Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.
Poglej Ozračje in Bhopalska nesreča
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Ozračje in Biosfera
Biosfera (objekt)
Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.
Poglej Ozračje in Biosfera (objekt)
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Ozračje in Biotska raznovrstnost
Bodélé
Peščeni vihar nad depresijo Bodélé leta 2004, pogled iz vesolja; v spodnjem levem kotu je vidno jezero Čad, v zgornjem desnem pa južni rob gorovja Tibesti Bodélé je suha endoreična kotlina (depresija) na južnem robu Sahare v Srednji Afriki, del ozemlja Čada in znana kot najpomembnejši vir mineralnih delcev v ozračju na svetu.
Poglej Ozračje in Bodélé
Borov trifluorid
Borov trifluorid je kemijska spojina s formulo BF3.
Poglej Ozračje in Borov trifluorid
Bortleova lestvica
Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.
Poglej Ozračje in Bortleova lestvica
Butanon
Butanon (tudi metiletil keton ali MEK) je organska spojina s formulo CH3C (O) CH2CH3.
Poglej Ozračje in Butanon
Carl-Gustav Arvid Rossby
Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.
Poglej Ozračje in Carl-Gustav Arvid Rossby
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Ozračje in Celično dihanje
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Ozračje in Cezij
CFC
Klorofluoroogljikovodiki (tudi freoni) s kemijsko formulo CFC so plini, ki povzročajo razgradnjo ozona, krivi so za tanjšanje plasti ozona v stratosferi, posledično povečanje ozonske luknje in s tem večje ultravijolično sevanje.
Poglej Ozračje in CFC
Charles Greeley Abbot
Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.
Poglej Ozračje in Charles Greeley Abbot
Chemtrails
Teorija zarote chemtrails (običajno prevajano kemične sledi) je teza, da so nekatere sledi, ki jih za seboj puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s pomočjo škropljenja ali pa mešanja z letalskim gorivom), in to z namenom, ki ni znan široki javnosti in ki ga poznajo in upravljajo le nekateri vladni uslužbenci, zlasti zahodnih držav.
Poglej Ozračje in Chemtrails
Cirokumulus
Cirokumulusi (cc) so visoki oblaki in jih imenujemo tudi male ovčice.
Poglej Ozračje in Cirokumulus
Claude Servais Mathias Pouillet
Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.
Poglej Ozračje in Claude Servais Mathias Pouillet
Cleveland Abbe
Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.
Poglej Ozračje in Cleveland Abbe
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Ozračje in Coriolisova sila
Danjonova lestvica
Dva popolna lunina mrka leta 2003. Njuni oceni po Danjonovi lestvici sta približno 2 (levo) in 4 (desno). Danjonova lestvica je lestvica za določanje temine Lune med popolnim luninim mrkom s petimi stopnjami.
Poglej Ozračje in Danjonova lestvica
Davek na ogljik
Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.
Poglej Ozračje in Davek na ogljik
David Brunt
Sir David Brunt, KBE, FRS, valižanski meteorolog, * 17. junij 1886, Staylittle, grofija Montgomeryshire, Wales, † 5. februar 1965.
Poglej Ozračje in David Brunt
Degradacija okolja
Degradacija oziroma razvrednotenje okolja je slabšanje oziroma zmanjšanje ekološke vrednosti okolja zaradi različnih škodljivih sprememb.
Poglej Ozračje in Degradacija okolja
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Ozračje in Delta v
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Ozračje in Dušik
DUT1
prestopne sekunde. DUT1 (tudi DUT) je razlika med univerzalnim časom (UT1), ki je določen z vrtenjem Zemlje in koordiniranim univerzalnim časom (UTC), ki je določen z množico ur.
Poglej Ozračje in DUT1
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Ozračje in Edmond Halley
Edward Norton Lorenz
Edward Norton Lorenz, ameriški matematik in meteorolog, * 23. maj 1917, West Hartford, Connecticut, ZDA, † 16. april 2008, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Ozračje in Edward Norton Lorenz
Edward Victor Appleton
Sir Edward Victor Appleton, angleški fizik, * 6. september 1892, † 21. april 1965.
Poglej Ozračje in Edward Victor Appleton
Ekosfera
Ekosfera je zaprt ekološki sistem na planetarnem oz.
Poglej Ozračje in Ekosfera
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Poglej Ozračje in Eksosfera
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Ozračje in Eksplozija
Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom
Sled meteorja, kot je bila vidna iz Jekaterinburga Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom se je zgodila 15.
Poglej Ozračje in Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom
El Niño
Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu El Niño - južna oscilacija (krajše tudi ENSO) je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja.
Poglej Ozračje in El Niño
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Ozračje in Elektrika in magnetizem
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Ozračje in Elektronski snop
Emisijski kupon
Emisijski kupon je splošen izraz za trgovanje s potrdilom oziroma dovoljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase.
Poglej Ozračje in Emisijski kupon
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Poglej Ozračje in Enačba sončnega vzhoda
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Ozračje in Evolucija
Fitoplankton
Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.
Poglej Ozračje in Fitoplankton
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Ozračje in Formaldehid
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Ozračje in Fotosinteza
Friedrich Arturovič Zander
Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Ozračje in Friedrich Arturovič Zander
Gaspard-Gustave Coriolis
Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.
Poglej Ozračje in Gaspard-Gustave Coriolis
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Ozračje in Geografija
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Poglej Ozračje in Geografija Združenih držav Amerike
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Ozračje in Geološka časovna lestvica
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Ozračje in Gerard Peter Kuiper
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Ozračje in Gibanje Zemlje
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Ozračje in Glikoliza
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Ozračje in Gora
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Ozračje in Gostota zraka
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Poglej Ozračje in Gregor Schoettl
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Ozračje in Grenlandija
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Ozračje in Halo (optika)
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Ozračje in Harlow Shapley
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ozračje in Helij
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Ozračje in Helmholtzev razstavitveni izrek
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Ozračje in Herbert Friedman
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Ozračje in Heterocista
Hidroponika
Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.
Poglej Ozračje in Hidroponika
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Ozračje in Hidrosfera
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Ozračje in Higroskopnost
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Ozračje in Hiparh
Hipoteza o Gaji
Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.
Poglej Ozračje in Hipoteza o Gaji
Hladilni stolp
hiperbolični zgradbi zadaj sta hladilna stolpa. Hladílni stolp je tehnična naprava za odvajanje odpadne toplote v atmosfero.
Poglej Ozračje in Hladilni stolp
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Ozračje in Hodograf
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Ozračje in Holocen
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Poglej Ozračje in Horizontni koordinatni sistem
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Ozračje in Infrardeče valovanje
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Poglej Ozračje in Ionosfera
Izotopi berilija
Berilij-8 nastane v procesu zlivanja helijevih jeder in je vmesni produkt nastanka ogljika-12. Trenutno je poznanih 12 berilijevih izotopov, od 5Be do 16Be ter 8 izomerov.
Poglej Ozračje in Izotopi berilija
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Ozračje in Izsev
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Ozračje in Jean-André Deluc
Jean-Baptiste Biot
Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.
Poglej Ozračje in Jean-Baptiste Biot
Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.
Poglej Ozračje in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči
Jedrska zima
Jedrska zima je izraz, ki opisuje teoretično predvidene podnebne spremembe, ki bi nastale kot posledica jedrskega spopada.
Poglej Ozračje in Jedrska zima
John Frederic Daniell
John Frederic Daniell, FRS, angleški fizik in kemik, * 12. marec 1790, London, Anglija, † 13. marec 1845, London.
Poglej Ozračje in John Frederic Daniell
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Ozračje in Joseph Fourier
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Poglej Ozračje in Joseph Louis Gay-Lussac
Jurij Aleksejevič Gagarin
Jurij Aleksejevič Gagarin, ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze, * 9. marec 1934, vas Klušino, Gžatski rajon, Zahodna oblast, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 27. marec 1968, pri vasi Novosjolovo blizu Kiržača, Vladimirska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ozračje in Jurij Aleksejevič Gagarin
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Ozračje in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Ozračje in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ozračje in Kisik
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Ozračje in Kisli dež
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Ozračje in Kjotski protokol
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Poglej Ozračje in Kleomed
Klimatologija
author.
Poglej Ozračje in Klimatologija
Kliper (vesoljsko plovilo)
Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.
Poglej Ozračje in Kliper (vesoljsko plovilo)
Ključna dobrina
Ključna dobrina je tista dobrina, ki je potrebna za zadovoljevanje potreb ljudi.
Poglej Ozračje in Ključna dobrina
Kmetijstvo brez obdelave tal
Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.
Poglej Ozračje in Kmetijstvo brez obdelave tal
Konstrukcijsko jeklo
Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.
Poglej Ozračje in Konstrukcijsko jeklo
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Ozračje in Korozija
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Ozračje in Kositer
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Ozračje in Kotna ločljivost
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Ozračje in Kozmični žarki
Kriosfera
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Kriosfera predstavlja zmrznjeno vodo v obliki ledu, stalno zamrznjena tla (permafrost), plavajoč led in ledenike.
Poglej Ozračje in Kriosfera
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Ozračje in Kripton
Kroženje dušika
Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.
Poglej Ozračje in Kroženje dušika
Kroženje fosforja
Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.
Poglej Ozračje in Kroženje fosforja
Kroženje kisika
Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).
Poglej Ozračje in Kroženje kisika
Kroženje ogljika
Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.
Poglej Ozračje in Kroženje ogljika
Kroženje vode
Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.
Poglej Ozračje in Kroženje vode
Kroženje zraka
Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.
Poglej Ozračje in Kroženje zraka
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Ozračje in Ksenon
Kulda, Svarda in Baroda
Kulda, Svarda in Baroda so slovenska zračna bajeslovna bitja, znana iz Ščavniške doline.
Poglej Ozračje in Kulda, Svarda in Baroda
Kumulus humilis
Kumulus humilis (''cumulus humilis''), s kumulus congestusom na obzorju Kumulus humilis (iz latinščine humilis, skromen) je majhen kopasti oblak in se običajno nanaša na »kumulus lepega vremena«.
Poglej Ozračje in Kumulus humilis
Léon Nicolas Brillouin
Léon Nicolas Brillouin, francoski fizik, * 7. avgust 1889, Sèvres, Seine-et-Oise, Francija, † 4. oktober 1969, New York, ZDA.
Poglej Ozračje in Léon Nicolas Brillouin
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Ozračje in Luna
Lunin mrk marca 2007
Popolni Lunin mrk je bil 3. marca 2007 viden iz Evrope, Afrike, Azije in Grenlandije, delni pa v celotni Ameriki in Avstraliji.
Poglej Ozračje in Lunin mrk marca 2007
Machovo število
Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.
Poglej Ozračje in Machovo število
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Ozračje in Marian Smoluchowski
Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko
Vhod v center Mednarodni center za teoretično fiziko (kratica ICTP) je mednarodni inštitut v Trstu, ki deluje na področju teoretične fizike.
Poglej Ozračje in Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Ozračje in Metan
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Poglej Ozračje in Meteor
Meteorit Hoba
Meteorit leta 2013 Meteorit Hoba (izgovarjava HOE-bah) ali meteorit Hoba West je na kmetiji Hoba West, nedaleč od Grootfonteina v regiji Otjozondjupa v Namibiji.
Poglej Ozračje in Meteorit Hoba
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Ozračje in Meteoroid
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Poglej Ozračje in Meteorolog
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Ozračje in Meteorologija
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.
Poglej Ozračje in Meteorski roj
Mezosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Mezosfera (iz grščine mesos - srednja in sphaira - krogla) je plast Zemljinega ozračja, ki se začne nad stratosfero, točneje nad stratopavzo in se konča z mezopavzo, nad katero se razprostira termosfera.
Poglej Ozračje in Mezosfera
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Poglej Ozračje in Miejevo sipanje
Mikroklima
Mikroklima je podnebje zelo majhnih območij na Zemlji in je običajno najbolj izrazito oblikovana na homogenem aktivnem površju.
Poglej Ozračje in Mikroklima
Miller–Ureyev poskus
Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.
Poglej Ozračje in Miller–Ureyev poskus
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Ozračje in Milutin Milanković
Minister za okolje Italijanske republike
Minister za okolje in za varstvo ozemlja in morja Italijanske republike je na čelu ministrstva, ki ščiti okolje na ozemlju in na morjih države.
Poglej Ozračje in Minister za okolje Italijanske republike
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Ozračje in Mion
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Ozračje in Možgani
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Ozračje in Morje
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Ozračje in Narava
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Poglej Ozračje in Naravni toplotni obtok
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Ozračje in Naravno okolje
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Ozračje in Naseljivi planet
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Ozračje in Nebo
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Ozračje in Neon
Nepremagljiva
Nepremagljiva (izvirno Niezwyciężony) je znanstveno fantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, napisan leta 1963 in izdan leto pozneje.
Poglej Ozračje in Nepremagljiva
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Ozračje in Neptun
Nesreča raketoplana Columbia
Louisiano kot jih je zaznal vremenski radar Nesreča raketoplana Columbia, ki se je zgodila 1. februarja 2003, je ena najhujših nesreč v zgodovini vesoljskih poletov.
Poglej Ozračje in Nesreča raketoplana Columbia
Nevston
Vodni drsalci so prepoznavni pripadniki nevstona Nevston je skupnost živali, katerih življenjsko okolje je površinska plast vode (meja vode in atmosfere).
Poglej Ozračje in Nevston
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Ozračje in Nevtronij
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Ozračje in Nikola Tesla
Nočnosvetleči oblak
Nočnosvetleči oblaki (NSO) ali noktilucentni oblaki (NLO) so rahli oblakom podobni pojavi v zgornji Zemljini atmosferi.
Poglej Ozračje in Nočnosvetleči oblak
North American F-86 Sabre
F-86 Sabre »Mig Mad Marine«, nad Oshkoshem, 2003 Letališču Kemble, Wiltshire, Anglija F-86D, Muzej VL ZDA RF-86F, Muzej VL ZDA Letalskem oporišču Edwards TF-86 North American F-86A/B/C/E/F/H/J Sabre imenovan tudi Sabrejet (kodno ime JRV: L-11) je transonično reaktivno vojaško lovsko letalo, dnevni lovec.
Poglej Ozračje in North American F-86 Sabre
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Ozračje in Oblak
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Ozračje in Obnovljivost
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Ozračje in Ogljik
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Ozračje in Ogljik-14
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Ozračje in Ogljikov dioksid
Ogljikov-dioksidni laser
Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.
Poglej Ozračje in Ogljikov-dioksidni laser
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Ozračje in Onesnaženje
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Ozračje in Optična globina
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Ozračje in Oskulacijski tir
Ozonosfera
Prehod UV žarkov skozi ozonosfero Ozonosfera je del atmosfere in se nahaja 25–50 km od zemeljskega površja v stratosferi.
Poglej Ozračje in Ozonosfera
Ozonska luknja
Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).
Poglej Ozračje in Ozonska luknja
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Ozračje in Ozonska plast
Padalo
Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.
Poglej Ozračje in Padalo
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Ozračje in Padavine
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Ozračje in Palaeoptera
Pedosfera
Pedosfera je zunanja plast Zemlje, ki jo predstavlja prst in je podvržena procesom nastanka prsti.
Poglej Ozračje in Pedosfera
Perzeidi
Perzeidi (v ljudskem izročilu tudi Solze svetega Lovrenca) so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle.
Poglej Ozračje in Perzeidi
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Poglej Ozračje in Pierre Charles Le Monnier
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Poglej Ozračje in Pierre Victor Auger
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Ozračje in Pietro Mengoli
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Ozračje in Planetarna meglica
Planetarne meje
Stanje planetarnih mej - diagram za 2022 Planetarne meje so nabor vrednosti okoljskih spremenljivk, ki naj bi po oceni še omogočale dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji.
Poglej Ozračje in Planetarne meje
Planetarno kroženje zraka
Globalna cirkulacija atmosfere oziroma planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet.
Poglej Ozračje in Planetarno kroženje zraka
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Ozračje in Plazma (fizika)
Ploha
kumulusni oblak Ploha, so izdatne, vendar kratkotrajne padavine, in nastanejo predvsem tedaj, ko se ustvari mogočen kumulonimbus, včasih a redkeje kumulus.
Poglej Ozračje in Ploha
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Ozračje in Podnebna spremenljivost
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Ozračje in Podnebne spremembe
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Ozračje in Polarni sij
Polikarpov I-15
Polikarpov I-15 »Čajka« (»Galeb«; rusko Поликарпов И-15 Чайка) je bilo sovjetsko lovsko letalo druge svetovne vojne.
Poglej Ozračje in Polikarpov I-15
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Ozračje in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Ozračje in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Ozračje in Posidonij
Prašna eksplozija
Prašna eksplozija je hitra kemijska reakcija (oksidacija oz. zgorevanje) med zelo drobnimi prašnimi delci gorljivih trdnih snovi, pomešani z zrakom.
Poglej Ozračje in Prašna eksplozija
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Ozračje in Prašni delci
Prečiščevanje vode
Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.
Poglej Ozračje in Prečiščevanje vode
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Ozračje in Predkambrij
Premogovnik Velenje
Jašek Preloge 1958 Premogovnik Velenje je bil odprt 11.
Poglej Ozračje in Premogovnik Velenje
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Ozračje in Preperevanje
Pretok energije
Pretok energije: V ekosistemu snovi in plini krožijo, z energijo pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej lahko razumemo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med organizmi, ki so povezani v prehranjevalne verige.
Poglej Ozračje in Pretok energije
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Ozračje in Propan
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Ozračje in Proterozoik
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Ozračje in Puščava
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Ozračje in Radijski valovi
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Poglej Ozračje in Raketa nosilka
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Poglej Ozračje in Raketoplan
Raketoplan Columbia
Columbia pri pristanku Raketoplan Columbia (uradna oznaka OV-102) je bil raketoplan, ki je bil v uporabi med letoma 1981 in 2003 kot prvi od petih raketoplanov v Nasini floti.
Poglej Ozračje in Raketoplan Columbia
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Ozračje in Rayleighovo sipanje
Robert Alexander Watson-Watt
Sir Robert Alexander Watson-Watt, škotski fizik, * 13. april 1892, Brechin, grofija Angus (Forfarshire), Škotska, † 5. december 1973, Inverness, Highland (nekdaj grofija Inverness-shire), Škotska.
Poglej Ozračje in Robert Alexander Watson-Watt
Rosišče
Rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda.
Poglej Ozračje in Rosišče
SA-2 (Apollo)
Izstrelitev SA-2 SA-2 je bil drugi polet rakete nosilke Saturn I, prvi polet Projekta Highwater in del Nasine vesoljske odprave s človeško posadko v Programu Apollo.
Poglej Ozračje in SA-2 (Apollo)
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Ozračje in Seš
Sežig odpadkov
Sežigalnica na Dunaju Sežig odpadkov je proces za obdelavo odpadkov, ki vključuje zgorevanje organskih snovi v odpadnih materialih.
Poglej Ozračje in Sežig odpadkov
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Ozračje in Sedimentne kamnine
Selevk
Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.
Poglej Ozračje in Selevk
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ozračje in Seznam astronomskih vsebin
Seznam dolžinskih merskih enot
V spodnji preglednici so glavne enote za dolžino.
Poglej Ozračje in Seznam dolžinskih merskih enot
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Ozračje in Seznam ekoloških vsebin
Seznam geografskih vsebin
Seznam geografskih vsebin podaja vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na geografijo, geologijo in sorodne vede o Zemlji in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ozračje in Seznam geografskih vsebin
Seznam meteorologov
Seznam pomembnih meteorologov in klimatologov.
Poglej Ozračje in Seznam meteorologov
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Ozračje in Sferni koordinatni sistem
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Ozračje in Skorja (geologija)
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Ozračje in Solarna konstanta
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Ozračje in Sončna energija
Sondirna raketa
Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.
Poglej Ozračje in Sondirna raketa
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Ozračje in Specifična toplota
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Ozračje in Spekter elektromagnetnega valovanja
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Ozračje in Stefan-Boltzmannov zakon
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Poglej Ozračje in Stratosfera
Stratosferski balon
Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.
Poglej Ozračje in Stratosferski balon
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Ozračje in Struktura Zemlje
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Ozračje in Sulfat
Superzemlja
rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.
Poglej Ozračje in Superzemlja
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Ozračje in Svetloba
Tagish Lake (meteorit)
159-gramski fragment meteorita Meteorit Tagish Lake je meteorit iz skupine ogljikovih hondritov.
Poglej Ozračje in Tagish Lake (meteorit)
Takaaki Kadžita
Takaaki Kadžita (Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.
Poglej Ozračje in Takaaki Kadžita
Tangent (Zvezdna vrata SG-1)
Tangent je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata.
Poglej Ozračje in Tangent (Zvezdna vrata SG-1)
Tekoči zrak
Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.
Poglej Ozračje in Tekoči zrak
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Ozračje in Teorija kaosa
Termika
Diagram termičnega stebra Termika pomeni steber dvigajočega se zraka; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo.
Poglej Ozračje in Termika
Teroristični napad na transalpski naftovod
Goreče cisterne skladišča v Trstu po napadu Napad na transalpski naftovod je bil napad na naprave naftovoda družbe SIOT v občini Dolina pri Trstu, ki so ga 4.
Poglej Ozračje in Teroristični napad na transalpski naftovod
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Poglej Ozračje in Tobias Mayer
Toplogredni plin
Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.
Poglej Ozračje in Toplogredni plin
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Ozračje in Toplotna prevodnost
Trajnostnost
Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu.
Poglej Ozračje in Trajnostnost
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Poglej Ozračje in Triglavski dom na Kredarici
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Ozračje in Troposfera
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Ozračje in Tropski ciklon
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Ozračje in Učinek tople grede
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Ozračje in Ubežna hitrost
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Ozračje in Ultravijolično valovanje
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Ozračje in Uran (mitologija)
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Ozračje in Vektorsko polje
Veliki komet iz leta 1577
Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.
Poglej Ozračje in Veliki komet iz leta 1577
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ozračje in Venera
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Ozračje in Vesoljski observatorij
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Poglej Ozračje in Vesoljski polet
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Ozračje in Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Ozračje in Vesoljski teleskop James Webb
Vetrna turbina
Vetrna turbina v Kijevu Vetrna turbina je vrteč se energijski stroj, ki pretvarja kinetično energijo vetra v druge oblike mehanske energije.
Poglej Ozračje in Vetrna turbina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Ozračje in Vidni spekter
Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja
Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja, bolj znan po kratici HAARP, je raziskovalni program Univerze Aljaske v Fairbanksu (Združene države Amerike), v sklopu katerega znanstveniki preučujejo ionosfero, eno od zunanjih plasti ozračja.
Poglej Ozračje in Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja
Vodna bilanca
Vodna bilanca je rezultat analize hidrološkega procesa kot dela hidrološkega ciklusa na določenem območju in v določenem času.
Poglej Ozračje in Vodna bilanca
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Ozračje in Vreme
Werner Kolhörster
Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.
Poglej Ozračje in Werner Kolhörster
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Ozračje in Wienov zakon
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Ozračje in William Lassell
Wow!
Izpisek signala Wow! s komentarjem odkritelja, zdaj v zbirki Ohio History Connection »Wow!« je bil močan ozkopasoven radijski signal, ki ga je 15.
Poglej Ozračje in Wow!
X-20 Dyna-Soar
X-20 Dyna Soar je bil program Vojnega letalstva ZDA za razvoj vesoljskega letala, ki bi ga bilo moč uporabiti v različnih vojaških odpravah, vključno z izvidovanjem, bombardiranjem, reševanjem v vesoljskem prostoru, vzdrževanjem umetnih satelitov ali sabotažo sovražnikovih satelitov.
Poglej Ozračje in X-20 Dyna-Soar
Zakon o stalnih razmerjih
Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.
Poglej Ozračje in Zakon o stalnih razmerjih
Zastrupitev z živim srebrom
Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.
Poglej Ozračje in Zastrupitev z živim srebrom
Zavetrni val
Zavetrni valovi so valovanje v atmosferi, ki nastane, ko veter z veliko hitrostjo piha preko gorskih grebenov ali oblačnih cest.
Poglej Ozračje in Zavetrni val
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ozračje in Združene države Amerike
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Poglej Ozračje in Zeleni blisk
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Ozračje in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ozračje in Zemlja
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Ozračje in Zemljin plašč
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Ozračje in Zgodovina geografije
Zračni prostor
Zračni prostor je del ozračja, ki je pod nadzorom določene države in v katerem obstajajo neka določena pravila, ki se jih morajo držati vsa letala, ki vstopajo vanj ali letijo v njem.
Poglej Ozračje in Zračni prostor
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Ozračje in Zračni tlak
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Ozračje in Zrak
Zrakoplov
Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.
Poglej Ozračje in Zrakoplov
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Ozračje in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Ozračje in Zvezda orjakinja
1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan
1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan, imenovan tudi triklorotrifluoroetan ali CFC-113, je klorofluoroogljikovodik.
Poglej Ozračje in 1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ozračje in 1958
4. januar
4.
Poglej Ozračje in 4. januar
Prav tako znan kot Atmosfera Zemlje, Zemljina atmosfera, Zemljino ozračje.
, Cirokumulus, Claude Servais Mathias Pouillet, Cleveland Abbe, Coriolisova sila, Danjonova lestvica, Davek na ogljik, David Brunt, Degradacija okolja, Delta v, Dušik, DUT1, Edmond Halley, Edward Norton Lorenz, Edward Victor Appleton, Ekosfera, Eksosfera, Eksplozija, Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom, El Niño, Elektrika in magnetizem, Elektronski snop, Emisijski kupon, Enačba sončnega vzhoda, Evolucija, Fitoplankton, Formaldehid, Fotosinteza, Friedrich Arturovič Zander, Gaspard-Gustave Coriolis, Geografija, Geografija Združenih držav Amerike, Geološka časovna lestvica, Gerard Peter Kuiper, Gibanje Zemlje, Glikoliza, Gora, Gostota zraka, Gregor Schoettl, Grenlandija, Halo (optika), Harlow Shapley, Helij, Helmholtzev razstavitveni izrek, Herbert Friedman, Heterocista, Hidroponika, Hidrosfera, Higroskopnost, Hiparh, Hipoteza o Gaji, Hladilni stolp, Hodograf, Holocen, Horizontni koordinatni sistem, Infrardeče valovanje, Ionosfera, Izotopi berilija, Izsev, Jean-André Deluc, Jean-Baptiste Biot, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrska zima, John Frederic Daniell, Joseph Fourier, Joseph Louis Gay-Lussac, Jurij Aleksejevič Gagarin, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kisik, Kisli dež, Kjotski protokol, Kleomed, Klimatologija, Kliper (vesoljsko plovilo), Ključna dobrina, Kmetijstvo brez obdelave tal, Konstrukcijsko jeklo, Korozija, Kositer, Kotna ločljivost, Kozmični žarki, Kriosfera, Kripton, Kroženje dušika, Kroženje fosforja, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Kroženje vode, Kroženje zraka, Ksenon, Kulda, Svarda in Baroda, Kumulus humilis, Léon Nicolas Brillouin, Luna, Lunin mrk marca 2007, Machovo število, Marian Smoluchowski, Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko, Metan, Meteor, Meteorit Hoba, Meteoroid, Meteorolog, Meteorologija, Meteorski roj, Mezosfera, Miejevo sipanje, Mikroklima, Miller–Ureyev poskus, Milutin Milanković, Minister za okolje Italijanske republike, Mion, Možgani, Morje, Narava, Naravni toplotni obtok, Naravno okolje, Naseljivi planet, Nebo, Neon, Nepremagljiva, Neptun, Nesreča raketoplana Columbia, Nevston, Nevtronij, Nikola Tesla, Nočnosvetleči oblak, North American F-86 Sabre, Oblak, Obnovljivost, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikov dioksid, Ogljikov-dioksidni laser, Onesnaženje, Optična globina, Oskulacijski tir, Ozonosfera, Ozonska luknja, Ozonska plast, Padalo, Padavine, Palaeoptera, Pedosfera, Perzeidi, Pierre Charles Le Monnier, Pierre Victor Auger, Pietro Mengoli, Planetarna meglica, Planetarne meje, Planetarno kroženje zraka, Plazma (fizika), Ploha, Podnebna spremenljivost, Podnebne spremembe, Polarni sij, Polikarpov I-15, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Posidonij, Prašna eksplozija, Prašni delci, Prečiščevanje vode, Predkambrij, Premogovnik Velenje, Preperevanje, Pretok energije, Propan, Proterozoik, Puščava, Radijski valovi, Raketa nosilka, Raketoplan, Raketoplan Columbia, Rayleighovo sipanje, Robert Alexander Watson-Watt, Rosišče, SA-2 (Apollo), Seš, Sežig odpadkov, Sedimentne kamnine, Selevk, Seznam astronomskih vsebin, Seznam dolžinskih merskih enot, Seznam ekoloških vsebin, Seznam geografskih vsebin, Seznam meteorologov, Sferni koordinatni sistem, Skorja (geologija), Solarna konstanta, Sončna energija, Sondirna raketa, Specifična toplota, Spekter elektromagnetnega valovanja, Stefan-Boltzmannov zakon, Stratosfera, Stratosferski balon, Struktura Zemlje, Sulfat, Superzemlja, Svetloba, Tagish Lake (meteorit), Takaaki Kadžita, Tangent (Zvezdna vrata SG-1), Tekoči zrak, Teorija kaosa, Termika, Teroristični napad na transalpski naftovod, Tobias Mayer, Toplogredni plin, Toplotna prevodnost, Trajnostnost, Triglavski dom na Kredarici, Troposfera, Tropski ciklon, Učinek tople grede, Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Uran (mitologija), Vektorsko polje, Veliki komet iz leta 1577, Venera, Vesoljski observatorij, Vesoljski polet, Vesoljski teleskop Hubble, Vesoljski teleskop James Webb, Vetrna turbina, Vidni spekter, Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja, Vodna bilanca, Vreme, Werner Kolhörster, Wienov zakon, William Lassell, Wow!, X-20 Dyna-Soar, Zakon o stalnih razmerjih, Zastrupitev z živim srebrom, Zavetrni val, Združene države Amerike, Zeleni blisk, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin plašč, Zgodovina geografije, Zračni prostor, Zračni tlak, Zrak, Zrakoplov, Zvezda, Zvezda orjakinja, 1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan, 1958, 4. januar.