Kazalo
81 odnosi: Aksino, Aksion, Anion, Antidelec, Antikvark, Atom, Atomsko jedro, Barion, Barvni naboj, Bozon, Bozoni W in Z, Bozoni W' in Z', Bozoni X in Y, Delec WIMP, Dilaton, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Elektronski nevtrino, Elektronvolt, Fermi-Diracova statistika, Fermion, Fotino, Foton, Gaugino, Gluino, Gluon, Gravitino, Graviton, Hadron, Higgsov bozon, Higsino, Hiperon, Hitrost svetlobe, Kvantna superpozicija, Kvantna teorija polja, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvarkovski model, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Leptonsko število, Magnetni foton, Majoranov fermion, ... Razširi indeks (31 več) »
- Nerešeni fizikalni problemi
Aksino
Aksino je domnevni delec, ki se pojavlja v nekaterih teorijah, povezanih z delci.
Poglej Seznam delcev in Aksino
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Poglej Seznam delcev in Aksion
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Seznam delcev in Anion
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Seznam delcev in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Seznam delcev in Antikvark
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Seznam delcev in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Seznam delcev in Atomsko jedro
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Seznam delcev in Barion
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Seznam delcev in Barvni naboj
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Seznam delcev in Bozon
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Seznam delcev in Bozoni W in Z
Bozoni W' in Z'
Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.
Poglej Seznam delcev in Bozoni W' in Z'
Bozoni X in Y
Bozoni X in Y (tudi X bozoni) so domnevni bozoni, k so jih uvedli kot analogijo bozonoma W in Z, da bi lahko vpeljali nov tip sile, ki sta jo v svojem modelu (Georgi-Glashowov model) povezanim s teorijo velikega poenotenja, predlagala ameriška fizika Howard Mason Georgi (rojen 1947) in Sheldon Lee Glashow (rojen 1932).
Poglej Seznam delcev in Bozoni X in Y
Delec WIMP
Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.
Poglej Seznam delcev in Delec WIMP
Dilaton
Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.
Poglej Seznam delcev in Dilaton
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Seznam delcev in Električni naboj
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Seznam delcev in Elektromagnetna interakcija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Seznam delcev in Elektron
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Seznam delcev in Elektronski nevtrino
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Seznam delcev in Elektronvolt
Fermi-Diracova statistika
Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.
Poglej Seznam delcev in Fermi-Diracova statistika
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Seznam delcev in Fermion
Fotino
Fotino (ozanaka \tilde \gamma \) je superpartner fotona.
Poglej Seznam delcev in Fotino
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Seznam delcev in Foton
Gaugino
Gaugino je domnevni superpartner umeritvenega polja kombiniranega s supersimetrijo.
Poglej Seznam delcev in Gaugino
Gluino
Gluino (oznaka \tilde g \) je superpartner gluona.
Poglej Seznam delcev in Gluino
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Seznam delcev in Gluon
Gravitino
Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).
Poglej Seznam delcev in Gravitino
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Seznam delcev in Graviton
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Seznam delcev in Hadron
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Seznam delcev in Higgsov bozon
Higsino
Higsino (ozanaka \tilde H \) je superpartner Higgsovega bozona.
Poglej Seznam delcev in Higsino
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Seznam delcev in Hiperon
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Seznam delcev in Hitrost svetlobe
Kvantna superpozicija
Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.
Poglej Seznam delcev in Kvantna superpozicija
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Seznam delcev in Kvantna teorija polja
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Seznam delcev in Kvark
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Seznam delcev in Kvark u
Kvarkovski model
Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.
Poglej Seznam delcev in Kvarkovski model
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Poglej Seznam delcev in Leptokvark
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Seznam delcev in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Seznam delcev in Lepton tau
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Seznam delcev in Leptonsko število
Magnetni foton
Magnetni foton je domnevni delec, ki bi bil superpozicija stanj s parno in neparno simetrijo C. Predvidevajo ga mnoge teoretične razširitve elektromagnetizma, ki vključujejo tudi magnetne monopole.
Poglej Seznam delcev in Magnetni foton
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Poglej Seznam delcev in Majoranov fermion
Majoron
Majoron (oznaka J \) je domnevni tip Goldstonovih bozonov.
Poglej Seznam delcev in Majoron
Mezon
nonet. JP.
Poglej Seznam delcev in Mezon
Minimalni supersimetrični standardni model
Minimalni supersimetrični standardni model ali MSSM je razširitev standardnega modela z uporabo supersimetrije.
Poglej Seznam delcev in Minimalni supersimetrični standardni model
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Seznam delcev in Mion
Mionski nevtrino
Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Seznam delcev in Mionski nevtrino
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Seznam delcev in Močna jedrska sila
Nevtralino
Nevtralino (oznaka \tilde_1^0, \ldots, \tilde_4^0, včasih ga označujemo tudi z N_1^0 \,,…) je superpartner nevtralnega bozona.
Poglej Seznam delcev in Nevtralino
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Seznam delcev in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Seznam delcev in Nevtron
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Seznam delcev in Nukleon
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Seznam delcev in Okus (fizika)
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Seznam delcev in Osnovna sila
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Seznam delcev in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Seznam delcev in Osnovni naboj
Pentakvark
Pentakvark je delec, ki ga sestavlja pet kvarkov, od tega so štirje kvarki in en antikvark.
Poglej Seznam delcev in Pentakvark
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Seznam delcev in Podatomski delec
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Seznam delcev in Proton
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Seznam delcev in Seznam barionov
Skvark
Skvark (ozanaka \tilde q \) je superpartner kvarka.
Poglej Seznam delcev in Skvark
Slepton
Slepton (ozanaka \tilde l \) je superpartner leptona.
Poglej Seznam delcev in Slepton
Snevtrino
Snevtrino (oznaka \tilde \tau \) je superpartner tauona.
Poglej Seznam delcev in Snevtrino
Spontani zlom simetrije
Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.
Poglej Seznam delcev in Spontani zlom simetrije
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Seznam delcev in Standardni model
Superpartner
Superpartner je domnevni delec, ki ga predvideva supersimetrija.
Poglej Seznam delcev in Superpartner
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Seznam delcev in Supersimetrija
Tauonski nevtrino
Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Seznam delcev in Tauonski nevtrino
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Seznam delcev in Težnost
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Seznam delcev in Temna snov
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Poglej Seznam delcev in Teorija velikega poenotenja
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Seznam delcev in Umeritveni bozon
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Seznam delcev in Vesolje
Glej tudi
Nerešeni fizikalni problemi
Prav tako znan kot Domnevni delec.