Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aksion

Index Aksion

Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.

Kazalo

  1. 15 odnosi: Aksino, Dilaton, Električni naboj, Elektronvolt, Fermion, Foton, Hitrost svetlobe, Magnetno polje, Prapok, Simetrija CP, Spin, Superpartner, Supersimetrija, Temna snov, Vesolje.

  2. Astrofizika
  3. Bozoni
  4. Domnevni delci
  5. Kvantna kromodinamika
  6. Temna snov

Aksino

Aksino je domnevni delec, ki se pojavlja v nekaterih teorijah, povezanih z delci.

Poglej Aksion in Aksino

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Poglej Aksion in Dilaton

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Aksion in Električni naboj

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Aksion in Elektronvolt

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Aksion in Fermion

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Aksion in Foton

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Aksion in Hitrost svetlobe

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Aksion in Magnetno polje

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Aksion in Prapok

Simetrija CP

Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).

Poglej Aksion in Simetrija CP

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Aksion in Spin

Superpartner

Superpartner je domnevni delec, ki ga predvideva supersimetrija.

Poglej Aksion in Superpartner

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Poglej Aksion in Supersimetrija

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Aksion in Temna snov

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Aksion in Vesolje

Glej tudi

Astrofizika

Bozoni

Domnevni delci

Kvantna kromodinamika

Temna snov