Kazalo
35 odnosi: Antidelec, Antikvark, Antimaterija, Botomonij, Bozon, Dno (fizika), Elektron, Elektronvolt, Hadron, Hitrost svetlobe, Izospin, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Mezon, Mezon B, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Osnovni naboj, Parnost (fizika), Pozitron, Razpadni čas, Sekunda, Seznam mezonov, Simetrija CP, Snov, Spin, Standardni model, Vesolje, 2006, 2010.
- Mezoni
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Mezon B in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Mezon B in Antikvark
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Mezon B in Antimaterija
Botomonij
Botomonij je primer kvarkonija.
Poglej Mezon B in Botomonij
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Mezon B in Bozon
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Mezon B in Dno (fizika)
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Mezon B in Elektron
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Mezon B in Elektronvolt
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Mezon B in Hadron
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Mezon B in Hitrost svetlobe
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Mezon B in Izospin
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Mezon B in Kvark
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Mezon B in Kvark u
Mezon
nonet. JP.
Poglej Mezon B in Mezon
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Poglej Mezon B in Mezon B
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Mezon B in Mirovna masa
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Mezon B in Močna jedrska sila
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Mezon B in Osnovni naboj
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Mezon B in Parnost (fizika)
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Mezon B in Pozitron
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Mezon B in Razpadni čas
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Mezon B in Sekunda
Seznam mezonov
V spodnjem seznamu mezonov so prikazane značilnosti nekaterih mezonov.
Poglej Mezon B in Seznam mezonov
Simetrija CP
Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).
Poglej Mezon B in Simetrija CP
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Mezon B in Snov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Mezon B in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Mezon B in Standardni model
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Mezon B in Vesolje
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Mezon B in 2006
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Mezon B in 2010