Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS
Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS še 60 stvari v skupni (v Unijapedija): Bohrov magneton, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Coulomb, Džul, Dina, Dolžina, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Elektron, Energija, Enota atomske mase, Erg, Farad, Gaussov sistem enot, Gavs, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Hitrost svetlobe, Induktivnost, James Clerk Maxwell, Kapacitivnost, Kelvin, ..., Kilogram, Konstanta fine strukture, Lega, Magnetni moment, Magnetni pretok, Magnetno polje, Masa, Maxwell (enota), Mednarodni sistem enot, Mehanika, Meter, Moč, Newton, Oersted, Om, Osnovni naboj, Paskal, Planckova konstanta, Poise, Sekunda, Sila, Tesla (enota), Tlak, Vakuum, Valovno število, Vat, Viskoznost, Volt, Weber (enota), William Thomson. Razširi indeks (30 več) »
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Bohrov magneton in Seznam fizikalnih vsebin · Bohrov magneton in Sistem enot CGS ·
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Bohrov polmer in Seznam fizikalnih vsebin · Bohrov polmer in Sistem enot CGS ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Boltzmannova konstanta in Sistem enot CGS ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Seznam fizikalnih vsebin · Carl Friedrich Gauss in Sistem enot CGS ·
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin · Coulomb in Sistem enot CGS ·
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Džul in Seznam fizikalnih vsebin · Džul in Sistem enot CGS ·
Dina
Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².
Dina in Seznam fizikalnih vsebin · Dina in Sistem enot CGS ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Dolžina in Sistem enot CGS ·
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Električna napetost in Sistem enot CGS ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Električni naboj in Sistem enot CGS ·
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Električni potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Električni potencial in Sistem enot CGS ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Električni tok in Sistem enot CGS ·
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Električni upor in Seznam fizikalnih vsebin · Električni upor in Sistem enot CGS ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Električno polje in Sistem enot CGS ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Elektrika in magnetizem in Sistem enot CGS ·
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Elektromagnetna indukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetna indukcija in Sistem enot CGS ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Elektron in Sistem enot CGS ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Sistem enot CGS ·
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Enota atomske mase in Seznam fizikalnih vsebin · Enota atomske mase in Sistem enot CGS ·
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Erg in Seznam fizikalnih vsebin · Erg in Sistem enot CGS ·
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Farad in Seznam fizikalnih vsebin · Farad in Sistem enot CGS ·
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Gaussov sistem enot in Sistem enot CGS ·
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Gavs in Seznam fizikalnih vsebin · Gavs in Sistem enot CGS ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijska konstanta in Sistem enot CGS ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost in Sistem enot CGS ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost svetlobe in Sistem enot CGS ·
Induktivnost
Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.
Induktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Induktivnost in Sistem enot CGS ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · James Clerk Maxwell in Sistem enot CGS ·
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Kapacitivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Kapacitivnost in Sistem enot CGS ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Sistem enot CGS ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Kilogram in Sistem enot CGS ·
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin · Konstanta fine strukture in Sistem enot CGS ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Lega in Sistem enot CGS ·
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetni moment in Sistem enot CGS ·
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Magnetni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetni pretok in Sistem enot CGS ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Magnetno polje in Sistem enot CGS ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Masa in Sistem enot CGS ·
Maxwell (enota)
Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.
Maxwell (enota) in Seznam fizikalnih vsebin · Maxwell (enota) in Sistem enot CGS ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Mednarodni sistem enot in Sistem enot CGS ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Mehanika in Sistem enot CGS ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Meter in Sistem enot CGS ·
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Moč in Seznam fizikalnih vsebin · Moč in Sistem enot CGS ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Newton in Sistem enot CGS ·
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Oersted in Seznam fizikalnih vsebin · Oersted in Sistem enot CGS ·
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Om in Seznam fizikalnih vsebin · Om in Sistem enot CGS ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovni naboj in Sistem enot CGS ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Paskal in Seznam fizikalnih vsebin · Paskal in Sistem enot CGS ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Planckova konstanta in Sistem enot CGS ·
Poise
Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.
Poise in Seznam fizikalnih vsebin · Poise in Sistem enot CGS ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Sekunda in Sistem enot CGS ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Sila in Sistem enot CGS ·
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota) · Sistem enot CGS in Tesla (enota) ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Sistem enot CGS in Tlak ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Sistem enot CGS in Vakuum ·
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Seznam fizikalnih vsebin in Valovno število · Sistem enot CGS in Valovno število ·
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Seznam fizikalnih vsebin in Vat · Sistem enot CGS in Vat ·
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost · Sistem enot CGS in Viskoznost ·
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Sistem enot CGS in Volt ·
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Seznam fizikalnih vsebin in Weber (enota) · Sistem enot CGS in Weber (enota) ·
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Sistem enot CGS in William Thomson ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Sistem enot CGS 76. Saj imajo skupno 60, indeks Jaccard je 2.59% = 60 / (2237 + 76).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: