Luminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Luminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin

Luminiscenca vs. Seznam fizikalnih vsebin

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Luminiscenca in Žarek gama · Seznam fizikalnih vsebin in Žarek gama · Poglej več »

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Bioluminiscenca in Luminiscenca · Bioluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Luminiscenca · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Električno polje in Luminiscenca · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Elektrika in Luminiscenca · Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektroluminiscenca

računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr. razelektrenje), pri katerem elektroni sproščajo svojo energijo v obliki fotonov.

Elektroluminiscenca in Luminiscenca · Elektroluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Luminiscenca · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Luminiscenca · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Fosfor in Luminiscenca · Fosfor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fotoluminiscenca

Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.

Fotoluminiscenca in Luminiscenca · Fotoluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Luminiscenca · Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Luminiscenca · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Inkandescenca in Luminiscenca · Inkandescenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Kemijska reakcija in Luminiscenca · Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemiluminiscenca

Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.

Kemiluminiscenca in Luminiscenca · Kemiluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Luminiscenca · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Kristal in Luminiscenca · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Luminiscenca in Magnet · Magnet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Luminiscenca in Oksid · Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Luminiscenca in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Luminiscenca in Rentgenski žarki · Rentgenski žarki in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Luminiscenca in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Luminiscenca in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Luminiscenca in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Luminiscenca in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Luminiscenca in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Luminiscenca in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Triboluminiscenca

kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.

Luminiscenca in Triboluminiscenca · Seznam fizikalnih vsebin in Triboluminiscenca · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Luminiscenca in Ultravijolično valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Luminiscenca in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Luminiscenca in Zlato · Seznam fizikalnih vsebin in Zlato · Poglej več »