Podobnosti med Osončje in Seznam fizikalnih vsebin
Osončje in Seznam fizikalnih vsebin še 71 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Aristarh, Astronomija, Astronomska enota, Bela pritlikavka, Celzijeva temperaturna lestvica, Christiaan Huygens, Daljnogled, Dan, Dušik, Dvojna zvezda, Edmond Halley, Ekliptika, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Energija, Fizika, Galileo Galilei, Gostota, Gustav Robert Kirchhoff, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Hidrostatično ravnovesje, Ion, Isaac Newton, Jedrsko zlivanje, Johannes Kepler, Jupiter, Kisik, Komet, ..., Korona, Kozmični žarki, Kroženje, Kuiperjev pas, Mars, Meglica, Merkur, Meteoroid, Nature, Neptun, Nikelj, Obhodni čas, Odsončje, Planet, Planetoid, Plazma (fizika), Pluton, Polarni sij, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Rimska cesta (galaksija), Robert Wilhelm Bunsen, Saturn, Sončev veter, Sublimacija, Supernova, Svetlobno leto, Telo (fizika), Temperatura, Tir, Uran, Vakuum, Venera, Vesolje, Vidni spekter, Vodik, Vrtenje, Vrtilna količina, Zemlja, Zodiakalna svetloba, Zvezda. Razširi indeks (41 več) »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Osončje · Apsidna točka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Osončje · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Osončje · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Osončje · Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Bela pritlikavka in Osončje · Bela pritlikavka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Osončje · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Osončje · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Osončje · Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Osončje · Dan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Osončje · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Dvojna zvezda in Osončje · Dvojna zvezda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Edmond Halley in Osončje · Edmond Halley in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Osončje · Ekliptika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Osončje · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Osončje · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Osončje · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Osončje · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Osončje · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Osončje · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Gustav Robert Kirchhoff in Osončje · Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Osončje · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Hertzsprung-Russllov diagram in Osončje · Hertzsprung-Russllov diagram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hidrostatično ravnovesje
Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.
Hidrostatično ravnovesje in Osončje · Hidrostatično ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Osončje · Ion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Osončje · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Osončje · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Osončje · Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Osončje · Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Osončje · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Osončje · Komet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Korona in Osončje · Korona in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Kozmični žarki in Osončje · Kozmični žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Osončje · Kroženje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Kuiperjev pas in Osončje · Kuiperjev pas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Osončje · Mars in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Meglica in Osončje · Meglica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Osončje · Merkur in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Meteoroid in Osončje · Meteoroid in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Osončje · Nature in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Osončje · Neptun in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Nikelj in Osončje · Nikelj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Obhodni čas in Osončje · Obhodni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Odsončje in Osončje · Odsončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Osončje in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planetoid
Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.
Osončje in Planetoid · Planetoid in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Osončje in Plazma (fizika) · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Osončje in Pluton · Pluton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Osončje in Polarni sij · Polarni sij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Osončje in Rdeča orjakinja · Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Osončje in Rdeča pritlikavka · Rdeča pritlikavka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Osončje in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Osončje in Robert Wilhelm Bunsen · Robert Wilhelm Bunsen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Saturn · Saturn in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Osončje in Sončev veter · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev veter ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Osončje in Sublimacija · Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Osončje in Supernova · Seznam fizikalnih vsebin in Supernova ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Osončje in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Osončje in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Osončje in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Osončje in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Osončje in Uran · Seznam fizikalnih vsebin in Uran ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Osončje in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Venera · Seznam fizikalnih vsebin in Venera ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Osončje in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Osončje in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Osončje in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Osončje in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Osončje in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Osončje in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Osončje in Zodiakalna svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Zodiakalna svetloba ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Osončje in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Osončje in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Osončje in Seznam fizikalnih vsebin
Osončje 202 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 71, indeks Jaccard je 2.91% = 71 / (202 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Osončje in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: